naravni
 
zgodovinski
 
morje

Narava

Sprehod skozi puljske parke

Vsak izmed njih je zgodba zase, nastala v prepoznavnem obdobju razvoja Pulja. Parki skrbno hranijo kakšno skrivnost ali ljubezensko zgodbo in vabijo radovedne obiskovalce, naj jih raziščejo, spoznajo in si jih za vedno zapomnijo. Vse skupaj je kakor češnja na vrhu torte, ki zaokroži celotno doživetje v popolno senzacijo. Vsi parki niso nastali istočasno, zato se vsak posebej ponaša s svojim stilom in ureditvijo. Eni imajo pravilen raster parka in rastline, oblikovane v različnih geometričnih oblikah, spet drugi pa so bolj sproščeni tako po konceptu kot po rastlinah, s katerimi so zasajeni. Večina puljskih parkov je urejenih v obdobju avstro-ogrske vladavine, medtem ko vladavini Italije in novejšega obdobja nista pustili večjih sledi v parkovni ureditvi mesta. Vsi parki iz tega obdobja imajo značilno zasnovo pri razporeditvi stez, vodovodno napeljavo in strokovni pristop k izbiri rastlinskih vrst.

Vir: Turistička zajednica grada Pule

Dendroflora puljskih parkov nekoč in danes

Puljski parki so, tako kot ostale ozelenele mestne površine, bogati z rastlinskimi vrstami, in sicer z več kot 100 vrstami na parkovnih površinah v Pulju. Nekatere izmed njih so bile posajene že konec XIX. st. in začetek XX. st. za časa vladavine Avstro-Ogrske, potem pa še Italije. V tem času so bile zasajene številne eksotične vrste, ki pa niso mogle kljubovati tukajšnjim podnebnim in pedološkim pogojem (Carica papaya, Copernicia sp., Dasylirion sp., Taxodium distichum, Coffea arabica, Cyperus papyrus, Musa xparadisiaca, Phoenix dactylifera, Sequoiadendron giganteum in dr.). Nekatere izmed njih pa so se prilagodile tukajšnjim razmeram in uspevajo še danes, npr. Sequoia sempervirens, Yucca filamentosa, Cedrus libani, Trachycarpus fortunei, Chamaerops humilis, Magnolia grandiflora, Pinus jeffreyi itn. Po besedah M. Balote iz leta 1954 obstaja ena znanstvena razprava iz druge polovice XIX. st., ki navaja še 36 drugih subtropskih kultur in rastlin, ki deloma rastejo okrog puljskega zaliva in južne Istre.

Od samih začetkov parkovnega oblikovanja do današnjih dni je bilo v puljskih parkih posajenih več kot 200 vrst, največ v času Avstro-Ogrske (99), medtem ko je bilo v času italijanske vladavine zasajenih 44 vrst. Nekatere izmed njih so že zdavnaj izginile, spet druge pa so se izkazale kot zelo trpežne rastline in se sadijo še dandanes.

Parkovne površine so zgolj del bogate kulturne in zgodovinske zapuščine mesta Pulja, pridobljene v tritisočletnem obdobju njenega obstoja, pomenijo pa nezamenljiv okras in dragoceno zbirko rastlinskih vrst, ki je stara skoraj 150 let. Zahvaljujoč blagemu podnebju in več ali manj uspešni izbiri rastlin, so se mnoge izmed njih uspele obdržati vse do danes, čeprav gre za alohtone in avtohtone sorte. Tako uspevajo v novem okolju kot neofiti - cvetijo, obrodijo in se razmnožujejo brez človeške pomoči.

Vir: Turistička zajednica grada Pule

Sprehajališče Lungo mare

Čudovit spomladanski konec tedna preprosto hrepeni po sprehodu ob morski obali. Kam se odpraviti? Neodločnost je skoraj da nepotrebna. Vijugasta cesta od mestnega kopališča Valkane pa vse do Gortanovega zalivčka in še naprej do Valsalina je sprehajališče številnih meščanov, ki ga ne smete zamuditi. Obkrožena je z gostim borovim gozdičkom (Pinus halepensis) na eni strani in z naravno skalnato morsko obalo na drugi strani, kar omogoča pravo osvežitev po napornem tednu. Dan za dnem se tukaj sprehajajo vse generacije, od majhnih otrok in njihovih staršev do starejših krajanov t.i. tretjega življenjskega obdobja z željo, da bi se naužili vseh lepot, ki jih mesto ponuja. Enosmerni promet za avtomobile, precej visoko postavljeni »ležeči policaji« in robniki omogočajo neoviran sprehod po na novo tlakovanem pločniku. Bolj aktivni obiskovalci si lahko izberejo pot po bolj vijugasti stezi skozi gozdiček in se spopadejo s preskakovanjem različnega grmičevja zelenike, rujevine, brogovite ali se prebijajo skozi preplet ozkega smilaksa, kovačnika in bršljana.

V kolikor boste obiskali to čudovito istrsko mestece v spomladanskih dneh, nikar ne pozabite na sprehod ob zapenjenih morskih skalah. Medtem ko vam prijeten maestral mrši lase, boste začutili vonj joda in borovega lesa v zraku, srce pa se vam bo v hipu napolnilo z navdušenjem. Takrat se vam bo zazdelo, da poznate vse sprehajalce, čeprav jih niste še nikdar srečali, in si boste zaželeli pozdraviti vsakega izmed njih ter jim namenili prisrčen nasmeh. Mogoče je prav v tem čar dobrohotnosti in prijateljskega razpoloženja prebivalcev Pulja. Prizor zahajajočega sonca nad rahlo razburkano morsko gladino je neponovljivo doživetje, ki ostane del spomina vse do vnovičnega srečanja.

Vir: Turistička zajednica grada Pule

Zanimivost: Sredozemska medvedjica, ena najbolj ogroženih in najbolj retkih vrst sesalcev na svetu,  pogosto počiva na puljskih plažah. Puljski sprehajalci so jo imenovali Adriana in resno uživaju v  nevsakdanjih prizorih počitka te živali, ki nahaja v nevarnosti pred izumrtjem. Strokovnjaki predpostavljajo, na plažah, kjer ima ljudi, išče pribežališče pred nasilnim možičkom zaradi spanja in počitka. Če bi opazili sredozemsko medvedjico na plažah, ne vznemirjajte jo - ustavite se in uživajte. Lahko jo tudi fotografirate in snemate. Monachus monachusali sredozemska medvedjica vam bo potrpežljivo "pozirala".

Vir: Turistička zajednica grada Pule