naravni
 
zgodovinski
 
morje

Zgodovina in kultura

Zgodovina Pule

Pulj je bil še zmeraj opisovan kot vas, odrezana od ostalega sveta, vendar so bila vložena precejšnja sredstva v kasnejše komunalne, sanitarne in sanacijske podvige. Naloženi denar je končno spremenil podeželski Pulj v obetavno mesto. Postavitev železnice je omogočila, da Pulj prevzame funkcijo tržaškega in reškega pristanišča v Dalmaciji, kar je prispevalo tudi k razvoju še dveh vlog - vojaške in trgovske. Službeni jezik v Pulju je bila nemščina pod patronatom Dunaja, italijanščina je bila še naprej v vsakdanji rabi v številnih družbenih plasteh, medtem ko je raba hrvaščine zelo hitro izginila. Tako je bilo v II. svetovni vojni, v času fašistične vladavine, ko je Pulj kot antifašistično mesto, organiziral svoj boj za prihodnost in utrpel uničenje ter represalije nad zgodovinsko poraženo stranjo. Po koncu vojne in po osvoboditvi pred nemško okupacijo je Pulj prišel pod angloameriško upravo leta 1947.

Pulj se je dokončno obrnil k svojemu naravnemu zaledju - Hrvaški (v skladu z zaključki iz leta 1943, da Istra pripada Hrvaški), s tem pa tudi Jugoslaviji, kar je pripeljalo do vnovičnega množičnega izseljevanja nezadovoljnega domačega italijanskega prebivalstva. Tako se je pričelo novo obdobje v puljski zgodovini, ki je trajalo vse do osamosvojitve hrvaške države.

Zanimivost: V legendi o Argonavtih je opisano iskanje ladje Argo in zlatega runa. Podaniki kolhidskega kralja so prekinili odpravo, takoj po smrti kraljevega sina. V strahu, da bi bili, če bi se vrnili v Kolhido, zaradi prinčeve smrti in neuspešnega iskanja izgubljenega runa, kaznovani, so se odločili ostati v kraju, kjer je njihov princ izgubil življenje. Tako je Pulj postal ne samo zavetišče ampak tudi kraj pregnanstva za kolhidske ubežnike, hkrati pa točka brez povratka. Najbolj znan geograf starega veka Strabon trdi, da je na ta način nastalo mesto Pulj, kar se je po legendi zgodilo približno 3.000 let nazaj.

Vir: Turistička zajednica grada Pule

Kulturni spomeniki

Amfiteater

Najbolj znan in najbolj pomemben spomenik, zgradba, s katero se prične in konča vsak ogled mesta - puljska Arena - je prizorišče gladiatorskih bojev. Grajena je bila v I. st. za časa vladavine cesarja Vespazijana istočasno z največjo in najbolj znano zgradbo te vrste - Kolosejem v Rimu.

Ima elipsasto obliko, glavna os je dolga 130, krajša pa 100 m. V sredini je raven prostor - borišče, gledalci pa so sedeli na kamnitih stopnicah ali so stali v galeriji. Predvideva se, da je Arena nekoč lahko sprejela 20.000 gledalcev. Zgrajena je iz lokalnega apnenca. V srednjem veku je bila namenjena za viteške turnirje in sejme,

danes pa pomeni prostor za poletne prireditve - Filmski festival, Operno sezono, Konjeniški festival, koncerte itn. Takrat lahko sprejme približno 5.000 gledalcev. V podzemnih prostorih, ki so bili včasih namenjeni gladiatorjem, je danes postavljena stalna razstava »Maslinarstvo i vinogradarstvo Istre u antici« (Gojenje oljk in vinogradništvo antične Istre). Razstava prikazuje rekonstrukcije strojev za predelavo oljk in grozdja (mline, preše, posode za sedimentacijo) ter amfore, ki so se uporabljale za prevoz olja in vina.

Arena se nahaja izven mestnega obzidja starega Pulja zaradi svoje velikosti in geografskega položaja, do mesta pa se vije cesta, tlakovana v času Vespazijana, po katerem je tudi dobila ime - Via Flavia, danes pa pomeni eno izmed glavnih mestnih prometnic.

Avgustov hram

Svetišče na Forumu je posvečeno boginji Romi in cesarju Avgustu, zgrajeno pa je bilo med letom 2 pred Kristusom in letom 14, ko je Avgust preminil. Po obliki ima tipično konstrukcijo svetišča. Njegova funkcija se je skozi čas spreminjala: s koncem poganske antike je osnovna funkcija svetišča prenehala, uporabljalo se je kot cerkev, zatem kot skladišče za žito, z začetkom XIX. st. pa je bil vanj postavljen muzej kamnitih spomenikov. Leta 1944 je bilo porušeno skoraj v celoti zaradi bombardiranja, njegova rekonstrukcija pa je potekala od leta 1945 do 1947. Danes se tukaj nahaja manjša razstava antičnih skulptur iz kamna in brona.

Za drugo identično svetišče, od katerega je ohranjena samo zadnja stena, se predvideva, da je bilo zgrajeno v istem času in istem stilu, po izročilu pa se imenuje Dijanin hram.

Slavolok Sergijevcev – Zlata vrata

Zlata vrata so bila zgrajena v letih 29-27 pr. n. št., postavila pa jih je družina Sergijev, in sicer v čast trem članom družine, ki so opravljali visoke uradniške dolžnosti. Slavolok se je naslanjal ob mestna vrata Porta Aurea, ime pa izhaja bodisi iz bogato okrašenega loka bodisi iz pozlate na vratih. Vrata in mestno obzidje sta bila porušena na začetku XIX. st. v času urbanizacije in širitve mesta zunaj obzidja.

 Slavolok je zgrajen v korintskem stilu, pri čemer je neizbrisen pečat pustil močan helenistični maloazijski način okraševanja. Glede na to, da vzhodni del ni bil viden, je ostal v celoti neobdelan, medtem ko je zahodna stran vidna in zelo bogato okrašena. Dandanes na malem trgu ob Slavoloku potekajo kulturne prireditve - gledališke in zborske, v sami ulici pa so številne prodajalne.

Avstrijska arhitektura

Po ustanovitvi orožarne (Arsenal) v Pulju leta 1856 se je pričelo obdobje intenzivne gradnje, v največji meri v zvezi z dejavnostjo glavne baze avstro-ogrskega vojnega ladjevja. Postavljena je bila vojaška bolnišnica in mornariško pokopališče, vključno s številnimi vojašnicami Hidrografskega inštituta, častniškimi klubi, z vojaškimi in s civilnimi stavbami, stanovanjskimi stavbami za častnike in uradnike ter z zgradbo za namestitev delavcev in nižjih uradnikov.

 V istem obdobju je leta 1903 bila odprta Tržnica, takrat zelo priljubljena zaradi prvič uporabljenih sodobnih materialov - železa in stekla. Prav zaradi tolikšne priljubljenosti jo lahko najdete na številnih puljskih razglednicah z začetka XX. st. Skoraj celoten zidni plašč je bil sestavljen iz konstrukcijskih železnih nosilcev in steklenih površin. Pritlični in nadstropni prostori so prostrani in funkcionalni, zato je še danes ohranjen njen prvotni namen. Tržnica je središče jutranjega mestnega življenja, vsakdo, ki želi občutiti del tega mediteranskega vzdušja, pa se naj sprehodi po njenih ribarnicah, pokuka na stojnice s sadjem in z zelenjavo, zatem pa poišče svoj prostor na terasi in prisluhne jutranjemu mestnemu vrvežu.

Forum

Osrednji trg antičnega in srednjeveškega Pulja se nahaja v vznožju griča, na zahodni strani mesta ob obali. Mesto za postavitev Foruma je bilo v I. st. pred Kristusom nasipano zaradi potrebe po večjem prostoru. Forum je bil jedro mestnega dogajanja, središče verskih, upravnih, sodnih in gospodarskih funkcij. Na severnem delu sta bili dve identični bočni svetišči in osrednji tempelj, posvečen bogu Jupitru ter boginjama Juni in Minervi. Najbolje je ohranjen Avgustov hram, medtem ko je dandanes vidna samo zadnja stena drugega bočnega svetišča, kar je bilo vključeno v gradnjo Mestne hiše v XIII. st.

Mestna hiša

V času, ko je bil Pulj svobodna mestna občina, je na Forumu nastala palača - sedež mestne samouprave. Med benečansko upravo je bila sedež kneza in pokrajinskega namestnika, kasneje pa še sedež župana mesta vse do današnjega dne. Večstoletna nadgradnja (od X. do XVI. st.) je ustvarila stavbo, ki predstavlja izjemno kombinacijo arhitektonskih stilov od romanike do renesanse. Napis na pročelju, obnovljenemu v XVI. st., priča o letnici nastanka Mestne hiše, in sicer leta 1296, ki verjetno pomeni letnico prve temeljite rekonstrukcije in nadgradnje, saj je nedvomno že pred tem časom na istem mestu obstajal sedež mestne uprave.

 Starejše faze razvoja Mestne hiše so najbolj opazne na vzhodni steni, kjer se prepletajo različni stili romanskega in gotskega obdobja. Skulpturi Telamona in Sirene na vogalih sta zaključeni z renesančnimi srebri ter baročnimi okenskimi odprtinami, zadnjimi spremembami zunanjosti Mestne hiše. Zanemarjenost, poškodovanost in nemarnost so pustili precejšnje sledi na strukturi stavbe, ki je bila še nedavno temeljito restavrirana.

Grad Kaštel

Z zgornje krožne ulice se povzpnete na vrh griča, kjer je bila leta 1630 zgrajena trdnjava s štirioglatim tlorisom s poudarjenimi vogalnimi koničastimi bastioni. Zgrajen je po načrtih francoskega vojnega arhitekta Antoina de Villea po naročilu benečanske vlade v namen obrambe mesta in pristanišča, saj je Pulj imel velik pomen v pomorskem prometu na severnem Jadranu. Najbrž je na vrhu griča že prej obstajala trdnjava, verjetno še iz predrimskega in rimskega obdobja. Histrske grajske razvaline so na prvem mestu imele obrambno funkcijo, z obzirom na to, da je bila tudi v rimski dobi tukaj nameščena manjša vojaška enota. Danes se v Kaštelu nahaja Zgodovinski muzej Istre.

Katedrala vnebovzetja Blažene device Marije

V samem mestu, ob glavni ulici, ki pelje od Flavijevske ceste do Foruma, se nahaja katedralna cerkev, zgrajena na zbirališču krščanskih vernikov še za časa pregona Cerkve (do IV. st.). Sčasoma je nastajala vse večja zgradba, ki je v V. st. dobila podobo današnje cerkve - podolgovate stavbe v obliki paralelograma, ki je ločena z dvema vrstama stebrov. Oltarski prostor je bil na severni strani in določen s polkrožnim odrom s klopjo za duhovnike. Pred oltarskim prostorom, za njim in okrog njega so ohranjeni ostanki talnega mozaika iz V.-VI. st. s spominskim napisom vernikom, ki so s svojimi sredstvi plačali izdelavo določene površine.

Najstarejše ohranjene dele stene cerkve z začetka IV. st. opazite z zunanje strani. Spodnji del zadnje stene spada v to obdobje. Zaradi požara v letu 1242 je cerkev kasneje doživela še nekaj obnov. Medtem ko so zgornja okna osrednje cerkvene ladje izdelana v zgodnjem krščanskem obdobju, imajo tista na stranskih ladjah tipično gotsko podobo.

 Pred cerkvijo je bila v V. st. postavljena krstilnica križnega tlorisa, ki je bila porušena leta 1885. Začetek XVI. st. je bilo zgrajeno novo, poznorenesančno pročelje, pred cerkvijo pa je bil v drugi polovici XVII. st. (1671-1707) postavljen zvonik, za katerega so uporabili kamnite bloke iz Amfiteatra. Na mestu, kjer se danes nahaja majhen park vzhodno od katedrale, je do leta 1657 obstajala cerkva sv. Tomaža, zaščitnika mesta. Tudi ona je bila zgrajena v V. st., takšna dvojna postavitev cerkvenih kompleksov pa v Istri ni bila redkost (Nezakcij, Poreč). Cerkev sv. Tomaža ni bila več obnovljena po rušenju v srednjem veku, zadnji površinski ostanki pa so bili vidni še leta 1812.

Zgodovinski muzej Istre

Na najvišjem hribu v Pulju, na nadmorski višini 32,4 m, med morjem in griči Arena, Zaro in Sv. Mihovil, se v obnovljeni benečanski trdnjavi že od leta 1961 nahajajo redni in razstavni prostori Zgodovinskega muzeja Istre, ki je bil ustanovljen 31. decembra 1955 kot Muzej revolucije. Zgodovinski muzej Istre (Museo Storico dell' Istria) opravlja svojo dejavnost kot javna ustanova. Danes je županijska inštitucija, ki hrani del nacionalne in splošne dediščine od razvitega srednjega veka do novejše dobe, ki jo posredno ali neposredno prikazuje javnosti s pomočjo stalnih in občasnih razstav ter publikacij.

Muzej ima več organizacijskih enot - Oddelek za zgodovino mesta Pulja, Oddelek srednjeveške istrske zgodovine in Oddelek novodobne istrske zgodovine s pripadajočimi zbirkami (Kulturno-zgodovinska zbirka mestnega življenja, Zbirka starih razglednic in fotografij, Zbirka zgodovine pomorstva in ladjedelstva, Zbirka gospodarskega razvoja, Kulturno-zgodovinska zbirka predmestnega življenja, Zbirka medalj, odlikovanj, diplom, pečatov in grbov, Numizmatična zbirka, Zbirka orožja, uniform in vojaške opreme, Zbirka filmskih in video zapisov, Zbirka memoarskih in zvočnih zapisov, Zbirka pomembnih osebnosti ter nedavno postavljena Zbirka starih zemljevidov. V bogatem fondu z več kot 40.000 muzejskimi predmeti so še posebej dragocene zbirke starih razglednic, zemljevidov in orožja, uniform ter vojaške in pomorske opreme.

Arheološki muzej Istre

Maršal Marmont je leta 1802 pričel zbirati kamnite spomenike v Avgustovem hramu, kar je pomenilo začetek ustvarjanja muzejske zbirke v Pulju. Odkritje kamnitih, keramičnih in kovinskih predmetov v Nezakciju je bila osnova za utemeljitev Mestnega muzeja (Museo civivo) v Pulju leta 1902. Preselitev sedeža Societa istriana di archeologica e storia patria in prestavljanje arheološkega inventarja iz Poreča v Pulj sta povezali Mestni muzej z Državno zbirko (kamniti spomeniki) in s poreškim Pokrajinskim muzejem (Museo Provinciale) v eno muzejsko ustanovo s pokrajinskim značajem. Tako je bil leta 1925 ustanovljen Muzej Istre (Il Regio Museo dell'Istra) v današnji muzejski stavbi. Leta 1930 so bile dvorane muzeja prvič odprte za obiskovalce, hkrati pa je izšel vodnik v italijanskem jeziku. Razstava z manjšimi dopolnitvami je bila dostopna za javnost do konca druge svetovne vojne, ko so bili preneseni številni predmeti v Italijo v času angloameriške uprave.

Z manjšimi spremembami v lapidariju in s postavitvijo ostalih razstavnih predmetov je bil leta 1949 znova odprt kot specializirani Arheološki muzej Istre. Sistematično delo in precejšnji napori za vrnitev dela arheološkega gradiva iz Italije leta 1961 so postopoma pripeljali do ureditve muzejske stavbe, izdelana pa je bila didaktično-vizualna koncepcija celotnega reprezentativnega muzejskega fonda. Leta 1968 je bil odprt preurejen lapidarij v pritličnih prostorih in hodnikih muzeja. Leta 1973 je bila odprta predzgodovinska razstavna dvorana v 1. nadstropju, v 2. nadstropju muzeja pa antična, poznoantična in srednjeveška razstava.

Vir: Turistička zajednica grada Pule

Mornariško pokopališče – sprehod skozi puljsko zgodovino

Prihod v Pulj in ogled njegove bogate kulturne dediščine pomeni pravi izziv glede na to, da se mesto lahko pohvali s številnimi kulturnimi spomeniki. V kolikor se boste odločili obiskati Pulj, si vsekakor oglejte tudi Mornariško pokopališče, ki se nahaja na Stoji, povsem blizu čudovitega zaliva Valkane, priljubljenega sprehajališča tukajšnjih prebivalcev.

Nekdanje avstro-ogrsko pokopališče (K.u.K. Marinefriedhoh) je bilo odprto leta 1862. Za njegovo ureditev je Vojno ministrstvo (oddelek za mornarico) kupilo štiri tisoč kvadratnih metrov zemlje. Danes se razprostira na več kot 22 tisoč kvadratnih metrov, na katerih je pokopanih približno 150 tisoč ljudi. Sprehod skozi Mornariško pokopališče je zagotovo sprehod skozi čudovit park, saj je to poslednje počivališče bilo obnovljeno in urejeno leta 1990 s pomočjo avstrijskega Rdečega križa in Nemške narodne zveze za skrb o vojnih pokopališčih. Sprehod skozi pokopališče pa pomeni tudi spoznavanje puljske zgodovine, saj je tukaj pokopanih tudi 12 avstro-ogrskih in eden turški admiral, okrog tristo italijanskih in nemških vojakov, tudi žrtve nesreče z ladjo Baron Gautsch ter posadke vojnih ladij Szent Istvan in Viribus Unitis. Pokopališče je uvrščeno na seznam spomenikov pod zaščito Haaške konvencije.

Vir: Turistička zajednica grada Pule

Muzeji in galerije

Muzej sodobne umetnosti Istre (MSUI)

Muzej zbira umetniška dela, ustvarjenih v drugi polovici preteklega stoletja do nedavnega dela zadnjih umetnikov. MSUI odprto zbirališče večkulturnosti in, predvsem, da se krovne kulturne in umetniške ustanove istrskih umetnikov

MSUI/MACI (Stara tiskarna), Sv. Ivana 1, Pula : Zimski delovni čas 11-19 ur ob delavnikih, razen ob ponedeljkih. Poletni čas 11-21 ur, ponedeljek – zaprto. Vstopnice: - Odrasli 10,00 kuna - Otroci do 7 let. brezplačno - Skupina 5,00 kuna (najmanj 10 oseb) - Družinska vstopnica 20,00 kuna

Zanimivost: Podzemni rovi Zerostrasse, Carrarina 3 – V Pulju obstaja nova turistična atrakcija! V bližini Dvojnih vrat je za obiskovalce odprt eden številnih podzemnih predorov zgrajenih v obdobju Avstro-Ogrske. Podzemni predor številka 12 je dolg približno 400 metrov, ima tudi osrednjo dvorano, njegovi hodniki pa so široki od tri do šest in visoki okrog 2,5 metrov. Notranja temperatura nikoli ne preseže20 stopinj.

Vir: Turistička zajednica grada Pule