Podmornica P-913

Temeljna naloga teh žepnih oziroma diverzantskih podmornic je bil predvsem prevoz in podpora bojnim potapljačem (diverzantom). Podmornice so lahko sprejele do šest polno opremljenih diverzantov, hkrati pa je bilo treba v lahki trup podmornice vkrcati še 4 podvodna vozila, diverzantske mine in vso ostalo opremo.

V primeru izvajanja minskih nalog je vsaka podmornica namesto podvodnih vozil nosila 4 mine. Posadka na podmornicah se je tako gibala med 4 in 10 člani, odvisno od samega namena naloge. Akumulatorske baterije so omogočale doseg okoli 250 milj (463 km) ob povprečni hitrosti 3 vozlov (5,5 km/h). Najvišja podvodna hitrost teh podmornic je bila 8,2 vozla, delavna globina potopa pa je dosegala 120 metrov.

Skupno je bilo dokončanih šest takšnih podmornic, ki so dobile imena po rekah iz vsake izmed socialističnih republik v Jugoslaviji, P-913 Zeta po reki Zeti iz Črne Gore.

P-913 Zeta vsekakor predstavlja izjemen primer tehnične dediščine, ki priča o zmogljivosti človeka, da deluje v izjemno zahtevnih okoljih, kar podvodne globine nedvomno so. Veliko slovenskih podmorničarjev je doseglo tudi najvišje čine, Slovenci pa so bili med poveljniki podmornic v jugoslovanski vojni mornarici celo nadpovprečno zastopani.

Ogled notranjosti podmornice P-913 Zeta

Ogledi podmornice P-913 so vodeni in zaradi posebnih varnostnih ukrepov potekajo po natančnem sistemu. Skupine obsegajo 3-8 obiskovalcev, ogled v spremstvu vodnika pa traja približno 30 minut. Zaradi velikega interesa gostov je za ogled notranjosti podmornice zaželena predhodna najava.







Vir: Park vojaške zgodovine