zgodovinski
 
morje

Posebnosti kraja

VINAKOPER

Plemenitost in žlahtnost naših vin sta dediščini tisočletne tradicije vinarstva in vinogradništva slovenske Istre ter sad izjemnih naravnih danosti istrske zemlje valovitega obalnega gričevja. V podjetju Vinakoper, ki naziv največjega vinogradnika v Sloveniji nosi s spoštovanjem in častjo, že od ustanovitve leta 1947 pridelujemo vrhunsko žlahtno kapljico.

Na desetih sončnih vinogradniških legah na 590 hektarjih negujemo različne vinske sorte, ki so svoj dom našle ob avtohtonima refošku, rubinastemu kraljevskemu vinu, in malvaziji. V veličastni kleti, zgrajeni iz značilnega istrskega peščenjaka, letno pridelamo štiri milijone steklenic različnih sortnih in zvrstnih vin. Vse to odslikuje naši najvišji vrednoti: sonaravno pridelavo in visoko kakovost. Tako boste v plemeniti cvetici, bogati strukturi in sadni aromi naših vin začutili bližino morja, flišno-lapornato zemljo, živahnost in sonce mediteranske Istre.

Vina Koper

Tipične istrske jedi in recepti

Glavne značilnosti istrske kuhinje so, da je več jedi kuhanih kot pečenih. Precej je začimb, samoraslega rastlinja, ki ga tod res ne manjka. Veliko je tudi rib. Za začinjanje so vedno uporabljali vinski kis, morsko sol, nikakor ne smemo mimo domačega zdravilnega oljčnega olja in vina kot pomernbnih sestavin pri kuhanju.

Veliko istrskih jedi je preprosto pripraviti, ni pa jih vedno lahko. V preteklosti so Istranke namenjale precej pozornosti hrani, predvsem njeni pripravi. Lotevale so se je s pobožnostjo, skrbnostjo, spoštovanjem, hvaležnostjo bogu in zemlji, ki je obrodila in jim vse to dala.

Čeprav vsebuje istrska kuhinja malo sestavin, pa združuje več domišljije, truda in predvsem ljubezni. In prav ta je pri vsaki pripravi jedi še kako pomembna.

V preteklosti sta bili obmorska in celinska istrska kuhinja (v zaledju) ločeni, kar je seveda povsem razumljivo. Prva je temeljila po večini na ribah, mehkužcih in morskih sadežih, druga pa na testeninah in zelenjavi. Dandanes te ločitve ni več, zato lahko govorimo o istrski kuhinji. Lep primer stapljanja obalne kuhinje s tisto v zaledju so sipe z blitvo in polento.

Stara tipična istrska kuhinja je temeljila na nekaj osnovnih sestavinah. Prvi dve mesti med temi pripadata pšenični in koruzni moki. Sledijo krompir, fižol in zelje. Težko bi si namreč predstavljali pravo istrsko kuhinjo brez doma pod črpnjo pečenega kruha iz pšenične moke, pa brez polente, minešter, jajčnih jedi, njokov, zelja in seveda druge sezonske zelenjave.

Istrska kuhinja, čeprav je nastala pod vplivom zahodne sosede, je s celo vrsto jedi nekaj posebnega in bi jo drugod po svetu težko našli.

Istrski pisatelj Milan Rakovac je dejal, da prav preprosta sestava jedi najbolj pokaže, kako so iznajdljive Istranke z domišljijo nadomestile borno izbiro in si izmislile celo ogrlico biserov kuhinje. Okusiti bogastvo istrske kuhinje pomeni okusiti njeno najdragocenejšo lastnost: to je skromno in vzdržno bližino naravni prehrani.

Res, ljudska prehrana je bistven del življenja in izkušnja, ki je stoletja in stoltja nastajala ob istrskih ognjiščih, zato je prav da ne utone v pozabo.

Mestna občina Koper

Luka Koper

Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska delniška družba. Geografsko je umeščeno tako, da predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v pristanišče prihajajo prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa. Pristanišče je nastalo leta 1957, tri leta po tem, ko je postalo jasno, da je Jugoslavija izgubila cono A in z njo Trst, razcvet pa je doživelo po letu1967, ko je postalo železniško povezano z zaledjem. Danes je pristanišče neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne točke Evropske unije. Morje v pristanišču je globoko od 7 do 18 metrov. Sprejme lahko ladje z nosilnostjo 180.000 ton. Ladijski pretovor pristanišča je leta 2006 presegel 14 milijonov ton, leta 2007 pa 15 milijonov ton.

Wikipedia

Zanimivost: Luka Koper Leta 1957 je bilo ustanovljeno Pristanišče Koper. Sesalni bager Peter Klepec je začel z izkopom morskega dna na severni obali mesta. Prvo ladjo smo privezali leto in pol kasneje, ko je bil dokončan prvi vez. To je bila čezoceanka, po imenu Gorica, last slovenskega ladjarja Splošne plovbe iz Pirana.