nacionalni
 
naravni
 
Lokacija: Park Škocjanske jame (Evropa)
 
Lokacija: Park Škocjanske jame (Slovenija)

Uvod

Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. S tem je mednarodna strokovna javnost priznala izjemen pomen jam, kot enega izmed biserov na planetu Zemlji.

Škocjanske jame so najpomembnejši podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter sodijo med najpomembnejše jame na svetu. več

Človeka je že od nekdaj privlačila soteska, na koncu katere Reka izginja v podzemlje, in skrivnostni jamski vhodi. Reka ponika pod skalno steno, vrh katere je vas Škocjan, ki je jamam tudi dala ime. 

Arheološke raziskave dokazujejo, da človek biva v jamah in njihovi okolici že od davnine - od mezolitika, neolitika, bronaste in železne dobe prek antike in srednjega veka do danes, torej že več kot 5000 let. Najdbe na tem prostoru nam dokazujejo, da že v predzgodovinskih časih pomen Škocjanskih jam ni bil le lokalen, ampak najmanj regionalen. Na tem območju so se pričele tudi bazične raziskave krasa in kraških pojavov v 19. stol. Od tod izvirata mednarodna geomorfološka termina »kras« in »dolina«.

V udornih dolinah in okolici živijo redke in ogrožene ptice, več vrst netopirjev, ohranjen je geomorfološko in mikroklimatsko pogojen izjemen ekosistem, kjer se stikajo mediteranski, submediteranski, srednjeevropski, ilirski in alpski florni elementi. V podzemeljskem sistemu Reke so ohranjene redke jamske živali.

Narava

Škocjanske jame so še vedno edini spomenik v Sloveniji in na klasičnem Krasu, vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. To jih uvršča na posebno - častno - mesto med naravnimi spomeniki sveta. Poleg naših jam so zaradi naravnih znamenitosti na isti seznam vpisane le še jame na obmejnem pasu med Madžarsko in Slovaško (Aggteleški in Slovaški kras) ter Mamutske jame in jame Carlsbad Caverns v ZDA. Sam vpis je pomemben z več vidikov. Najpomembnejša sta, da so Škocjanske jame dejansko postale vrednota, ki jo priznava ves svet, pri čemer se je država obvezala storiti vse, da to naravno znamenitost ohrani in zaščiti.

Zabava in šport

Park leži na matičnem Krasu in je pravi muzej na prostem. V njem lahko spoznavate lepo razvite površinske in podzemne pojave, med katerimi z naravno prvinskostjo vsekakor izstopa splet Škocjanskih jam. Območje slovi po izjemnih arheoloških najdbah, pionirskih raziskavah kraškega podzemlja ter bogati naravni in kulturni dediščini. V parku se lahko ustavite le na krajšem obisku ali pa se odločite za večdnevno bivanje in mogoče tudi ogled pestrega porečja Reke.

Zgodovina in kultura

Prvi pisni viri o Škocjanskih jamah izvirajo že iz 2. stoletja pred našim štetjem. Tudi J. V. Valvasor l.1689 opisuje ponor Reke in njen podzemeljski tok. V devetnajstem stoletju so pričeli načrtne raziskave Škocjanskih jam in leta 1890 prišli do Mrtvega jezera. Zadnji večji dogodek je bilo odkritje Tihe jame 1904. leta, do nje so preplezali domačini prek 60 m visoke stene iz Mullerjeve dvorane. Naslednji večji dogodek se je zgodil leta 1990, skoraj 100 let po odkritju Mrtvega jezera. Slovenski potapljači so preplavali sifon Ledeni dihnik in odkrili več kot 200 m novih jamskih rovov.

Posebnosti Škocjanskih jam

Izjemna prostornina podzemnega kanjona je tisto, kar loči Škocjanske jame od drugih jam in jih uvršča ob bok nekaterim svetovno znanim podzemeljskim znamenitostim na svetu. Po njem teče reka, ki pred Cerkvenikovim mostom zavije proti SZ in nadaljuje pot po Hankejevem kanalu.