naravni
 
zgodovinski
 
gore

Narava

Velika planina

VELIKA PLANINA ORGVelika planina je najvišje ležeča gorska kraška planota v Sloveniji ter prava zakladnica pastirske tradicije. Ponaša se namreč z enim  najstarejših ohranjenih pastirskih naselij v evropskem prostoru. Značilne ovalne pastirske bajte so v uporabi še danes, predvsem v poletnih mesecih, ko se v njih naselijo pastirji. Ti na planino sredi junija pripeljejo krave in tam ostanejo vse do septembra. Na planino lahko vse dni v letu dostopate z nihalko, po planini pa so speljane tudi številne pohodne poti.

Veliki in Mali Predaselj

predaseljVeliki in Mali Predaselj, ki se nahajata slab kilometer pred Domom v Kamniški Bistrici, predstavljata nagloblja dela struge kristalno čiste Kamniške Bistrice. Ta je v zgornjem toku v skalo zarezala izjemno ozko strugo. Veliki Predaselj v globino meri kar 30 m, Mali Predaselj pa 15 m. Nad strugo se je zagozdil kamen in tako ustvaril naravni most.

Jezero ob izviru Kamniške Bistrice

kambisKamniška Bistrica, ki v svojem zgornjem toku velja za eno najčistejših rek, je reka s tipičnim kraškim izvorom. Voda priteče na dan izpod skal, poraslih z mahom, nato pa se za kratek čas ustavi v umetnem jezeru pri Domu v Kamniški Bistrici. Ob jezeru se pogosto ustavljajo in osvežijo utrujeni planinci in kolesarji.

Slap Orglice

orgljiceSlap Orglice (Orličje) leži v dolini Kamniške Bistrice. Ime naj bi dobil po orlih, ki gnezdijo v dolini Kamniške Bele, po drugih pričevanjih pa naj bi v času velike vode slap šumel, kot bi nekdo igral na orglice. Visok je okoli 30 m, do njega pa je moč dostopati iz Predbele, kjer je izhodišče za Ojstrico.

Žagana Peč

zaganapecV dolini Kamniške Bistrice najdete številne balvane, med njimi tudi mogočno Žagano Peč. Najdete jo na planinski poti, ki vodi od Kamniške Bistrice proti Kokrškemu sedlu. Ime je ta velika skalna gmota dobila po velikanski razpoki, ki ustvarja vtis, kot bi bil balvan prežagan na pol. Je kvadrataste oblike in v širino meri 20 m ter 8 m v višino.

Sivnica

PlezalcaSivnica je največji balvan v Kamniško-Savinjskih Alpah, po mnenju nekaterih strokovnjakov pa celo na celotnem območju jugovzhodnih Alp. Najdete jo ob vznožju Brane, na nadmorski višini 920 m.

Korošaški slapovi

P41300324414787Potok Korošak, ki teče po pobočju Kamniškega vrha, je ustvaril najmanj devet slapov in kaskad. Razporejeni so med 730  in 1050 m nadmorske višine. Najvišji slap v višino meri 20 m. Slapovi niso obljudeni, saj jih poznajo le redki. Ravno zato pa predstavljajo priljubljen skriti kotiček za ljubitelje spokojne narave. Mimo njih se je mogoče povzpeti tudi na Kamniški vrh.

Kamniška jama

kamniskajamaKamniška jama je največja vodoravna jama v Kamniško-Savinjskih Alpah. Izjemno bogata je z aragonitnimi ježki, zelo redko in drobno jamsko obliko. Sestavljajo jo štirje deli: vzhodni del, glavni rov, spodnji del in rovi za slapom. V jami so našli kosti številnih živali: jamskega medveda, kune in netopirjev, med najpomembnejše najdbe pa uvrščajo najdo nove vrste hrošča, ki so ga poimenovali po Kamniku: Aphaenopidius Kamnikensis Drovenik.  Ogled jame je možen po predhodni najavi pri kamniškem jamarskem društvu, več informacij na voljo v TIC-u Kamnik.

Vir: TIC Kamnik

Zanimivost: Velika planina s čarobnim svetom pastirske tradicije in izjemnimi razgledi vabi v svoj objem. Poklepetajte s pastirji, poskusite domače dobrote in si oglejte edinstveno pastirsko arhitekturo, pastirske bajte. Na planino vse dni v letu vozi nihalka. Vir: TIC Kamnik