Narava

Rastlinski svet Pohorja

Flora Pohorja, po katerem je narava pretežno sejala z iglastim gozdom, vam razkriva bogato zbirko rastlin, tudi takih, ki so v naši deželi in preko njenih meja edinstvene. Predvsem severna stran Mariborskega Pohorja je območje izjemne naravne dediščine, ki je z mestnimi odloki tudi zavarovana kot naravna znamenitost.

Vode Pohorja

Na Pohorju bodo vzbudili vašo pozornost številni potoki, rečice in slapovi. Uživajte v plesu kapljic, strmic in tokov! Zaradi neprepustne kamninske podlage odtekajo vode Pohorja po površini in tkejo najizdatnejšo mrežo površinskih voda v Sloveniji. Izviri in potoki se postopoma združujejo v vedno večje struge in hitijo proti dolini po strmih jarkih. Večji med njimi, Lobnica, Bistrica, Dravinja in Mislinja, so že prave reke.

Ko se potok prelevi v slap…

Izvir potoka Lobnica najdete na močvirni vzhodnopohorski planoti, v bližini Tihega jezera (Falski ribnik) pod Bajgotovim vrhom. Potoku sledite skozi pohorski pragozd navzdol proti Dravi. Značilnost njegovega toka so številni šumi, ki ob večjem pretoku narastejo v prave slapove. Eden takih je slap Veliki Šumik, ki je s približno 25 m najveličastnejši slap na območju Pohorja. Malenkost naprej od Velikega Šumika se nahaja še Mali Šumik, visok 9 m.

Do slapa Šumik vodi označena izletniška pot. Dostop do Lobnice in do pragozda Šumik je možen iz smeri Maribora po dolini reke Drave iz Ruš proti Smolniku. Dva kilometra naprej, za cestnim odsekom proti Gornjaku je na levo od ceste kažipot proti slapovoma. Skozi pohorski pragozd vodi markirana stezica proti Lobnici. Po uri hoje se stezica spusti nad slap Mali Šumik. Od tu je še 30 minut hoje proti Velikemu Šumiku. Na polovici poti med slapovoma se Lobnici pridruži še potok Verna s čudovitimi kaskadami. Lobnico in Šumik pa lahko dosežete tudi iz smeri Maribora na Pohorje, točneje na Areh in nato na kočo pri Šumiku ter se odpravite pol ure peš do pragozda.

Bistriška naravna dediščina

Med pohorskimi vodotoki je nadvse zanimiv tudi potok Bistrica na slovenjebistriškem delu Pohorja. Bistriški Šum pri Zgornji Novi vasi ni slap v pravem pomenu besede, saj bolj drsi po bregu, kot pa pada, vendar daje občutek pravega slapa. Naravna dediščina v bistriški soteski je vsekakor vredna ogleda, vključno z rimskim kamnolom marmorja na njenem začetku.

Framski potok in Framski slap

Obiščete pa lahko tudi Framski slap ali Slap Skalce. Framski potok izvira v dveh krakih; prvi del izvira pod hotelom Zarja, drugi krak pa pod Kagerjevim domom. Slap, visok približno 12 m, se nahaja v neposredni bližini odcepa regionalne ceste Hoče-Areh-Bellevue.

Slap Skalce

Na Pohorju bodo vzbudili vašo pozornost številni potoki, rečice in slapovi. Uživajte v plesu kapljic, strmic in tokov!

ObiščIte Framski slap ali Slap Skalce. Framski potok izvira v dveh krakih; prvi del izvira pod hotelom Zarja, drugi krak pa pod Kagerjevim domom. Slap, visok približno 12 m, se nahaja v neposredni bližini odcepa regionalne ceste Hoče-Areh-Bellevue.

Potok teče v naravnem okolju vse do nižine - do naselja Fram. Nekdaj so potok izkoriščali v gospodarske namene.  Močno razvito je bilo mlinarstvo, žagarstvo in oljarstvo, ki je dajalo značilnost kraju.

 

Pragozd s slapoma Veliki in Mali Šumik

Ob potoku Lobnica se namreč razprostira 19 hektarjev neoskrunjenega pohorskega pragozda (strmo desno pobočje nad Lobnico), kjer so svoje skrivno zatočišče našli bukve, smreke in jelke ter rastišča redkih rastlin. Po kratkem spustu med strminami ob Lobnici boste prišli še do slapa Veliki Šumik, enega naših najmogočnejših slapov, nekoliko naprej pa do Malega Šumika. Pot med Velikim in Malim Šumikom se šteje za zelo zahtevno.

Iz smeri Maribora po dolini reke Drave iz Ruš proti Smolniku. Dva kilometra naprej, za cestnim odsekom proti Gornjaku, je na levo od ceste kažipot proti slapovoma ali iz smeri Maribora skozi Hoče na Areh, od koder vodi lokalna pot do Šumika. Nato po označeni poti od ravnice Šumik oz. Pri Bajgotu, prijetne izletniške točke z urejenim prostorom za počitek, ki se nahaja ob sotočju potokov Črnava in Majland, iz katerih nastane potok Lobnica. Do pragozda vas loči le še pol ure hoje.

Črno jezero

Šotna barja z jezerci sodijo med najmikavnejše naravne znamenitosti Pohorja! Odpravite se na izlet na Črno jezero, ki leži med Osankarico in Velikim vrhom na nadmorski višini 1200 m. Dostopno je iz smeri Maribora proti Slovenski Bistrici do Treh Kraljev. Nato pol ure peš do Črnega jezera z rastišči redkih rastlin, šotnimi mahovi, tišino, gozdovi, izredno klimo in svežim zrakom – intenzivnim doživetjem neokrnjene narave torej!

 Jezero je obraščeno s smrekovjem in šotnim mahom. Na dnu jezera so se leta in leta nabirali organski odpadki odmrlih rastlin in živali ter sčasoma ustvarili debelo plast mulja, ki je temne, tako rekoč črne barve. Jezero je zato na pogled, kot bi bilo polno črnila, čeprav je voda kristalno čista. S svojo gozdnato okolico je Črno jezero zavarovano kot gozdni rezervat.

Lovrenška jezera

Največje pohorsko barje Lovrenško barje (ali Lovrenška jezera) leži na kopastem slemenu Planike na povirju pohorskih potokov Radoljne, Mislinje in Velke. Barje sestavljajo večja in manjša jezerca, skupno jih je 20.

Dostop do Lovrenškega barja iz Maribora je možen po dolini Drave v Lovrenc na Pohorju in od tod na Kočo na Pesku. Dve uri se lahko sprehajate po žametno mehkih traviščih in mahovih šotnih barij, kjer si lahko ogledate šotna jezera, rastišča redkih rastlin in preizkusite šolo orientacije v naravi, od tod pa  boste prav tako imeli izreden razgled.

Lovrenška jezera so zanimiva tudi v zimskem času, ko jih lahko proučujete na tekaških ali turnih smučeh. Le-te si lahko izposodite, za njihovo uporabo ni potrebno predznanje, osnove gibanja pa pridobite na izletu samem.

Kamnine Pohorja

V slovenskem gorskem svetu ima Pohorje z geološkega vidika poseben pomen, saj je edino silikatno gorovje. Obrobje Pohorja je zgrajeno iz paleozojskih metamorfnih silikatov, osrednji del pa iz magmatske kamnine, predvsem tonalita in dacita.

Pri vasi Cezlak nad Oplotnico je edino nahajališče kamnine čizlakit na svetu (!) in še danes so vidni ostanki kamnoloma, znanega že v času Rimljanov. Kamnolom je dostopen iz Maribora v smeri Slov. Bistrice na Osankarico, nato peš pol ure. Med potjo ste lahko pozorni na favno, floro in kamnine, zato je takšen sprehod mala šola orientacije. Pri vrnitvi si lahko ogledate kulturne spomenike.

Na južnem delu Pohorja lahko vidite tudi kamnolome za pridobivanje belega marmorja. Med njimi je najbolj znan in najstarejši Rimski kamnolom, ki ga najdete v Bistriškem vintgarju. Pohorski beli marmor so poznali in izkoriščali že Rimljani; več rimskih nagrobnikov je vzidanih v cerkev sv. Martina na Šmartnem na Pohorju. Skladi triadnih apnencev pa so naravoslovno pomembni kot osameli kras in življenjski prostor kalcidofilnih rastlin in živali.

Živalski svet Pohorja

Pohorski gozdovi, planjave in vode nudijo zavetje številnim živalskim vrstam. Med najbolj razširjene  sodijo srne, jeleni in gamsi. Prav tako značilne so gorske živali – planinski zajec, veliki divji petelin in ruševec.

Še posebej dragocene so endemne vrste in tiste, ki imajo na Pohorju edino in najpomembnejše nahajališče v Sloveniji. Največ takih posebnosti je med vretenčarji in žuželkami, recimo pribrežnica, borovničev modrinček in veliki nočni pavlinček, največji metulj Evrope! Zaradi potrjene visoke stopnje endemizma pa bi na Pohorju lahko v prihodnje naleteli  tudi na nove vrste, kar velja predvsem za vodne, obvodne in močvirske živali.

Rjavega medveda so na Pohorju iztrebili v prvi polovici 19. stoletja, volka okoli leta 1860, tako tudi risa in divjo mačko.

Vir: TIC Maribor  

Zanimivost: Mariborsko Pohorje kot največji zimskošportni turistični center v Sloveniji in kot eno najbolj urejenih smučišč v pri nas tvori z naravno lepoto nerazdružljivo celoto in ponuja doživetje narave tudi ljubiteljem smuči in drugih po snegu drsečih pripomočkov.