naravni
 
zgodovinski
 
smučanje
 
reke
 
jezera

Narava

Krajinski park Šturmovec

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2008/narava2_174834.jpgV trikotniku med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videmsko ježo pod nasipom Ptujskega jezera leži 125 hektarjev obsegajoč ostanek obrečne pokrajine, ki je od leta 1979 zavarovan kot krajinski park Šturmovec. Območje odlikuje raznolikost življenjskih okolij, vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov.

Naravne razmere in vpliv človeka so botrovali temu, da na najdemo majhnem prostoru pravo zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in prezrte. Mnoge vrste ptic, rastlin in kačjih pastirjev, ki so na seznamu redkih in ogroženih vrst, so tod našle zadnje prebivališče. Tukaj lahko opazimo preko 230 vrst ptic. Zanimive in hkrati zelo ogrožene so vrste, ki so vezane na rečno dinamiko Drave in Dravinje, kot so na primer mali martinec, mali deževnik in vodomec.

Vir: Mestna občina Ptuj

Siva čaplja

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Greyheron.jpg/800px-Greyheron.jpgJe kot štorklja velika dolgonoga in dolgovrata ptica sive barve. V letu ukrivi vrat v obliki črke S. Rumen, koničast kljun izdaja ptico, ki se hrani z ribami, pa tudi z malimi sesalci in dvoživkami. Neprebavljene ostanke hrane izbljuva v kepasti tvorbi imenovani izbljuvek. Lovi tako, da nepremično opreza, potem pa sunkovito sproži vrat in ujame plen. Pozimi jo lahko pri takšnem načinu lova pogosto opazujemo na poljih, ko lovi male sesalce. Gnezdi v kolonijah na drevesih. V obdobju, ko čaplje ne gnezdijo na drevesih, tudi spijo v večjih skupinah. Mladiči se v gnezdih glasno oglašajo, zato je kolonijo slišati daleč naokrog. V Sloveniji je večina kolonij v severovzhodnem delu.

Bela štorklja

Vsakomur dobro znana velika bela ptica s črnimi letalnimi peresi, dolgim, rdečim kljunom in nogami. V letu ima vrat iztegnjen, po čemer jo ločimo od čapelj. V Sloveniji je selivka - jeseni se odseli v Afriko. Večina parov gnezdi v panonskem svetu. Na gnezdu se ponavadi srečata osebka, ki sta gnezdila skupaj že prejšnja leta, saj se štorklje praviloma vračajo na staro gnezdo. Gnezdo par vsako leto dograjuje, stara gnezda so zato lahko težka tudi čez 500 kg. Prehranjuje se pretežno z malimi sesalci in kobilicami. Gnezditveni uspeh je odvisen od količine razpoložljive hrane, ki je je največ na travnikih - na travniku štorklja tudi najuspešneje lovi plen. Ob pomanjkanju hrane lahko vrže oslabele mladiče iz gnezda.

Zanimivost: Hincejeva sekvoja - Ob levem bregu reke Drave, 2 kilometra od centra mesta, v naselju Orešje, stoji Hincejena sekvoja. V 19. st. so prinesli to vrsto drevesa v Evropo in jo sadili po parkih. Sekvoja v Orešju je največja med drevesi te vrste na Slovenskem. Obseg drevesa je 743 cm, v višino pa meri 43,5 m.

Vir: Mestna občina Ptuj