naravni
 
zgodovinski
 
smučanje
 
reke
 
jezera

Zgodovina in kultura

Ptujski grad

 Na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave, stoji mogočna utrdba - Ptujski grad. Strateško pomembna lega, s katere je mogoče nadzorovati ravnino daleč naokrog, je privabljala k naselitvi že v najstarejših obdobjih. Arheološke najdbe so pokazale, da so se prvi prebivalci zatekli na Grajski grič ob zaključku kamene oziroma na začetku bakrene dobe (okrog 2100-1750 pred našim štetjem). Ostanki glinaste posode in kamnite sekire iz tega časa so na ogled v arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj.

Grad Borl

Rojstvo gradu Borl lahko označimo s pesniškim izrazom, ki so ga uporabljali zgodovinarji 19. stoletja, da leži njegov začetek v temi globokega srednjega veka. Znano je, da je bil grad Borl v času srednjega veka in tudi kasneje na pomembnem križišču, kjer je v časovnem toku potekalo mnogo različnih mej. Grad je imel pomembno strateško vlogo zaradi naravne lege, ki mu jo daje skalni pomol, na katerem je sezidan, reka Drava, kjer se je odvijal raznovrsten promet in kjer je bilo potrebno vršiti nadzor nad prometom in nad prehodom preko reke. Pomembnost njegove lege pa je pomenila tudi večji nemir in boje za prevlado.

Vir: Mestna občina Ptuj

Dominikanski samostan

Prvi uboži menihi, ki so se naselili na območju Ptuja in današnje Slovenije, so bili dominikanci. Mehtildis, vdova Friderika III., jim je leta 1230 podarila zemljo na zahodnem robu mesta, pod Grajskim gričem. Leto kasneje so se v delno zgrajenem samostanu naselili menihi iz Brež na Koroškem. Redovniki, ki so se ukvarjali z gospodarjenjem, šolstvom, pridiganjem in dušnim pastirstvom, so tukaj živeli do leta 1785, ko je bil samostan ukinjen z jožefinskimi reformami. 1926. ga je kupila občina, leta 1928 pa so v njem odprli mestni muzej. Od 20. 9. 2013 je v samostanu  kongresno kulturno središče.

Minoritski samostan

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Ptuj_Monastery.JPG/1024px-Ptuj_Monastery.JPGTudi ta samostan so ustanovili gospodje Ptujski. Že v prvem obdobju je bila cerkev poslikana. V 13. stoletju so bila samostanska poslopja skromna in so obsegala samo vzhodni del današnjega poslopja. V naslednjih stoletjih cerkev ni doživljala bistvenih sprememb, v zadnji četrtini 17. stoletja pa je so samostan, ki ga je vodil gvardijan Gašper Dietl, barokizirali. Barokizirano pročelje cerkve je prvo na današnjem slovenskem ozemlju uveljavilo polno plastično razgibanost ostenja. Dela je vodil Dionis Merlino iz Lugara. Do l. 1696 so obnovili križni hodnik in vse tri trakte samostana. Najodličnejša prostora v samostanu sta letni refektorij in prostor, kjer je danes minoritska knjižnica.

Florjanov spomenik

 Spomenik stoji sredi Mestnega trga. V strahu pred nenehnimi požari, ko so ognjeni zublji hudo prizadeli mesto, so se meščani priporočili sv. Florijanu in mu leta 1745 postavili spomenik. Na vrhu nakopičenih oblakov stoji svetnik v antični vojaški noši. V levici drži v vetru plapolajoč prapor, putto, ob njem pa zliva vodo iz golide na gorečo cerkev. Celotna kompozicija je baročno razgibana. Leta 1761 so Florijanu dodali še osem svetniških figur, ki so obstopile srednjo plastiko. Skupina je povsem obvladala ne ravno velik tržni prostor. Ko pa so leta 1865 spomenik obnavljali, so osem figur umaknili in tudi kompozicijo s Florijanom namestili na nov podstavek.

Orfejev spomenik

 Na Slovenskem trgu stoji pred Mestnim stolpom skoraj 5 metrov visok spomenik, največji, kar jih je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Po izklesanih mitoloških upodobitvah na njem se je zanj uveljavilo ime Orfejev spomenik. Nagrobnik, izklesan iz pohorskega marmorja, je bil v 2. stoletju postavljen mestnemu županu Marku Valeriju Veru, kot se da razbrati iz sedaj že hudo zabrisanega napisa. Na spomeniku so izklesani prizori, ki ponazarjajo upanje na novo življenje. Na vrhu sta v vogalih zleknjena leva z ovnovima glavama v šapah. Med njima je upodobljen Serapis, egipčansko-grški bog, ki simbolizira upanje na ponovno rojstvo. Pod levjim površjem je relief v timpanonu z upodobljeno Seleno, boginjo Lune, ki se vsako noč sklanja nad svojim mrtvim ljubimcem Endimionom in ga poskuša s poljubi svojih žarkov obuditi iz večnega sna. V zaklinkih ob timpanonu sta upodobljena gola krilata genija.

Spomenik bogu Mitri

Mitraizem je perzijska vera, ki so jo k nam prinesli rimski vojaki. Verskih obredov so se lahko udeleževali le moški, saj je bilo verovanje skrivno. Bog svetlobe SOL je poslal MITRO na zemljo z nalogo, da v votlino povabi belega bika in ga zakolje. Iz krvi ubite živali je nastalo novo življenje.

Mestni stolp

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2009/mestni_stolp2_233708.jpgMestni stolp je najmogočnejša mestna arhitektura, ki močno oblikuje mestno veduto. Ptujski kurat Simon Povoden je dal leta 1830 vzidati zbrane antične spomenike s Ptuja in okolice v mestni stolp. Tako je nastal eden najstarejših lapidarijev na prostem v Sloveniji - Povodnov muzej. Največ spomenikov je vzidanih v vzhodno steno in ostenje dvoramnega stopnišča.

Mestna hiša

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2005/mestnaweb_60572.jpgMestna hiša je najimenitnejša hiša na Mestnem trgu. Do leta 1907 je tukaj stala Poskočilova hiša, ki je dobila ime po bogatem trgovcu slovenskega rodu, Poskočilu. Mestno hišo so na temeljih poznogotske stavbe zgradili po načrtih graškega arhitekta Maxa Ferstua. Novi ptujski magistrat, kjer je še danes sedež Mestne občine Ptuj, s svojo razgibanostjo obvladuje vso arhitekturo Mestnega trga.

Vir: Mestna občina Ptuj

Cerkev svetega Jurija

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2009/Sv._Jurij_233701.jpgJe najpomembnejša zgradba na Slovenskem trgu. Domneva se, da je na tem mestu že v 4. stoletju stala starokrščanska bazilika. Le ta naj bi bila večja izmed celo dveh cerkva, ki naj bi nekoč stali na tem mestu. Manjša naj bi bila iz 9. stoletja. Cerkev so večkrat prezidavali in dozidavali, kar se danes vidi v njeni notranjosti in zunanjosti. Lep primer so ostanki oken, ki pa so danes že zazidana. Prav tako je v cerkvi še zmeraj nekaj oken iz časa romanike, medtem ko je večina zgrajenih v stilu gotike.

Vir: Mestna občina Ptuj

Miheličeva galerija

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2005/miheli%C3%84%C5%A4evagal_73668.gifStari stolp ob Dravi, največji od šestih stolpov v renesančnem obrambnem sistemu Ptuja, so zgradili leta 1551. Prvotno ni imel strehe, saj je bila na vrhu stolpa topovska ploščad. Ko je odslužil svojemu prvotnemu namenu, so ga najprej spremenili v stanovanja, leta 1938 pa v muzejsko razstavišče. Sprva je bila v stolpu urejena vinarska zbirka, od leta 1967 je ta prostor namenjen občasnim likovnim razstavam. V parku pred vhodom v galerijo je postavljena bronasta plastika, portret narodnega heroja Dušana Kvedra, delo Viktorja Gojkoviča iz leta 1967. Od leta 1992 se razstavišče imenuje po slikarju Francetu Miheliču, ki je v letih od 1936 do 1941, ko je bil profesor na ptujski gimnaziji, naslikal nekaj svojih najpomembnejših del, ptujski muzej pa hrani tudi velik fond njegovih risb in grafik, urejenih v Grafični kabinet Franceta Miheliča. Na umetnika spominja portret v pritličju stolpa; leta 1942 ga je v glini upodobil Tine Kos.

Vir: Mestna občina Ptuj

Zanimivost: Po mnenju strokovnjakov Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine je Dominkova domačija najstarejša v celoti ohranjena hiša, grajena v panonskem stilu. Stara je 300 let. Stavba je cimprana in grajena na "vogel". Pod slamnato streho skriva črno kuhinjo, "hišo", izbo, shrambo, vežo in gospodarski del.

Vir: Mestna občina Ptuj