naravni
 
zgodovinski
 
vodni
 
zabaviščni

Zgodovina in kultura

Selanska rotunda sv. Nikolaja in Device Marije (ROMANSKA ROTUNDA)

http://www.moravske-toplice.com/datoteke/razglednica_Page_1.jpgMajhno okroglo svetišče v vasici Selo na zarobju vzhodnega Goričkega ima med prekmurskimi umetnostnimi spomeniki prav posebno mesto. Legenda pravi, da naj bi cerkev sprva pripadala templjarjem. Poleg izjemne romanske discount louis vuitton outlet arhitekturne pričevalnosti se je v okrogli cerkvici (rotundi) ohranilo dvoje plasti stenskih slikarij, kar ji daje nadregionalni pomen. Rotunda naj bi nastala pred prvo polovico 13. stoletja (1205–1235). Okroglo svetišče je zaradi svojih značilnosti gradnje preostanek domnevno obsežnejšega srednjeveškega stavbnega kompleksa. Od prve poslikave se je ohranila kompozicija Pohoda in poklona treh kraljev, domnevno naj bi nastala v 1. tretjini 14. stoletja. Umetnostni značaj sporoča tudi likovna upodobitev Kristusovega pasijona v fresko tehniki,nastala okrog leta 1400. Zanimivost za vse obiskovalce – vstop v rotundo simbolično označuje Kristusov prihod v Jeruzalem, zakaj, izveste, če obiščete rotundo.

Župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini (PLEČNIKOVA CERKEV)

http://www.moravske-toplice.com/datoteke/plecnikova_cerkev__bogojina__slovenija-razglendica.jpgBogojanska cerkev (1924–1927) arhitekta Jožeta Plečnika sodi med najbolj moderne cerkvene stavbe v Evropi. Vrhunska arhitektura, ki dovršeno povezuje staro z novim, je ustvarjena ravno  za ta prekmurski del zemlje. Snežnobeli stavbi domačini radi pravijo t.i. »bela golobica«. S svojo nenavadno podobo že od daleč pozdravlja okrogel zvonik, ki je poleg stropa, okrašenega z lončarskimi izdelki, prava posebnost.

Domačin Franc Bajlec, ki je obiskoval tedaj Plečnikovo šolo, je svojega profesorja obvestil o želji župnika Ivana Baše in Bogojancev – vsi so hrepeneli po novi cerkvi.

V Plečnikovi mojstrovini v Bogojini občutite atmosfero miru, spokojnosti in zbranosti. Plečnik se je gradnje cerkve v Bogojini lotil z vsem spoštovanjem do prednikov in Prekmurja, ki mu je postalo ljubo. Plečnik je upošteval pokrajinsko stavbarsko tradicijo ter uporabil sestavine starokrščanske arhitekture (kamniti stebri, lesen raven strop).

Evangeličanska cerkev Dobrega pastirja Jezusa v Moravskih Toplicah

http://www.moravske-toplice.com/datoteke/moravci_cerkev.jpgMoravske Toplice so se nekoč imenovale preprosto Moravci. Samostojna evangeličanska cerkvena občina je bila v vasi ustanovljena 1893. Stara cerkev je bila po 2. sv. vojni v tako slabem stanju, da so se verniki odločili zgraditi novo. Ob pomoči švedske cerkve jim je to tudi uspelo. Leta 1962 je bila blagoslovljena in predana svojemu namenu. Neogotski zvonik je starejši in je iz leta 1925. Redni duhovnik cerkve je slovenski evangeličanski škof Geza Erniša.

Župnijska cerkev sv. Martina v Martjancih

http://www.moravske-toplice.com/datoteke/cerkev_sv._martina_martjanci-Slovenija.jpgPo sv. Martinu, zavetniku župnije in vasi, so poimenovali tudi gotsko cerkev iz 14. Stoletja, ki jo je zgradil in poslikal Janez Akvila iz Radgone, njegove freske najdete v prezbiteriju. Ohranjena je lastna podoba umetnika Janeza Akvile, ki sodi med najstarejše slikarske avtoportrete v evropski umetnosti .

Ravno freske dajejo svetišču nadregionalni pomen. Župnijsko cerkev zaznamuje burna in bogata preteklost v poznejših stoletjih, zato gre za mogočni spomenik, ki ohranja izvirno umetnostno istovetnost minulih stoletij.

Župnijska cerkev sv. Benedikta na Goričkem v Prekmurju

http://www.moravske-toplice.com/datoteke/dom_duhovnosti__foto_tic_mt.jpgPrivablja vernike treh obmejnih narodov: Madžare, Avstrijce in Slovence. Bedenički breg je imenovan po benediktincih, ki so domnevno imeli tu svoj samostan. Z gotovostjo lahko trdimo, da je v sv. Benediktu v Kančevcih stala cerkev že v 11. in 12. stoletju. Sedanja cerkev je bila leta 1896 močno prenovljena, prav gotovo na temeljih tiste cerkve, ki jo omenjajo zapisniki. Ostanek meter debelega opečnatega zidu, ki deloma poteka skozi današnjo kančevsko cerkev, bi lahko predstavljal temelje severne stene prvotne cerkve oz. opatije. Odkriti poznosrednjeveški grobovi v cerkveni ladji so najverjetneje ostanek nekdanjega pokopališča. Sedanja cerkev tako rekoč stoji na nekdanjem pokopališču.

Arheološka izkopavanja v ladji in apsidi kančevske cerkve še niso končana. Poleg srednjeveških grobov so v cerkveni ladji bili odkriti tudi srebrni novci iz 16. in 17. stoletja, fragmenti srednjeveške keramike, stekla in železni žeblji.

Vir: TIC Moravske Toplice

Zanimivost: Bogojina, Cerkev Gospodovega vnebovzetja – Cerkev v Bogojini je ena zanimivejših arhitektur prve polovice 20. stoletja in najbolj znamenito svetišče Prekmurja. Stoji na pobočju vzpetine nad naseljem Bogojina.