naravni
 
zgodovinski
 
vodni
 
smučanje
 
jezera

Zgodovina in kultura

Narodni dom

Na Trgu celjskih knezov stoji  neorenesančna zgradba, zgrajena v zadnjih letih 19. stoletja po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja.

V času Stare Avstrije je bil celjski Narodni dom kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva, danes pa so v njem prostori Mestne občine Celje in Upravne enote Celje. Na vogalu Narodnega doma se nahaja Likovni salon Celje.

Vir: Zavod Celeia Celje

Ljudska posojilnica

Ljudska posojilnica je najpomembnejši objekt v Celju iz obdobja med obema svetovnima vojnama.

Zgradili so jo v letih 1928–1929 po načrtih znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika in njegovega učenca Vinka Lenarčiča. Glavni vhod na vogalu Stanetove in Prešernove ulice je poudarjen s stebriščnimi balkoni, nad njimi se dviga Kristus na križu.

V traktu ob Stanetovi ulici vključuje prireditveno dvorano, v kateri že od leta 1936 deluje kino Metropol.

Vir: Zavod Celeia Celje

Marijino znamenje na Glavnem trgu

Marijino znamenje stoji na mestu, kjer so že v začetku 16. stoletja postavili sramotilni steber, namenjen kaznovanju zločincev in manjših prestopnikov.

Na visokem stebru, ki stoji na trikotnem podstavku, stoji kip Marije Device, ob stebru pa stojita baročna kipa sv. Roka in sv. Florjana ter kip sv. Jožefa iz 19. stoletja. Na stranicah podstavka so posvetilni napisi iz prejšnjega stoletja v latinščini, nemščini in slovenščini.

Vir: Zavod Celeia Celje

Celjska mestna hranilnica

Po zgledu dunajske palače Henrikov dvor je načrte za čudovito neorenesančno palačo pripravil arhitekt Hans Fraueneder, zgradila pa Celjska mestna hranilnica (1887).Nekaj časa je v stavbi delovalo tudi Upravno sodišče za območje Slovenije.

Vir: Zavod Celeia Celje

Mestni magistrat

Stavbo iz 17. stoletja je v prvi polovici 19. stoletja odkupila mestna oblast in jo temeljito prezidala za mestni magistrat, rotovž. Posebnost je klasicistično pročelje z balkonom, ki sloni na osmih stebrih, narejenih iz najdenega rimskega. Danes je v stavbi Muzej novejše zgodovine Celje.

Vir: Zavod Celeia Celje

Pošta

Trinadstropno, dvotraktno poštno palačo so po načrtih dunajske pisarne za poštne gradnje zgradili konec 19. stoletja. Ob gradnji so na tem mestu odkrili kompleks antične zgodnjekrščanske bazilike iz 4. ali 5. stoletja.

Vir: Zavod Celeia Celje

Celjski dom

Kot odgovor na slovenski Narodni dom so po načrtih arhitekta Petra Pavla Branga celjski Nemci v prvem desetletju 20. stoletja v novogotskem slogu postavili nekdanjo Nemško hišo. Vse do razpada Stare Avstrije je veljala kot družabno središče celjskega nemškega meščanstva. Po koncu prve svetovne vojne so Nemško hišo preimenovali v Celjski dom. Danes je v Celjskem domu sedež Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje ter Turistično informacijski center (TIC Celje).

Vir: Zavod Celeia Celje

Stara grofija

Najlepša renesančna stavba v mestu je bila zgrajena med letoma 1580 in 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala upravna in gospodarska poslopja celjskega spodnjega gradu.

Stavbi so v začetku 17. stoletja dodali še arkadne hodnike. Leta 1869 je poslopje kupila Mestna občina in od takrat je zgradba večkrat spremenila svojo namembnost. V 30. letih 20. stoletja so ob obnovitvenih delih odkrili znameniti »Celjski strop«. Po drugi svetovni vojni je v njej svoje domovanje našel Pokrajinski muzej Celje.

Vir: Zavod Celeia Celje

Starokrščanska krstilnica

Starokrščanska krstilnica z osmerokotnim krstnim bazenom (konec 4. ali začetek 5. stoletja) sodi med redke dokazane starokrščanske elemente poznoantičnih mestnih jeder v Sloveniji. V bazen, obložen z marmornimi ploščami, vodita z dveh strani po dve stopnici. V tem delu mesta je verjetno obstajal velik cerkveni kompleks, kateremu je krstilnica pripadala.

Vir: Zavod Celeia Celje

Stolpi srednjeveškega mestnega obzidja

Gledališki stolp

Severozahodni obrambni stolp (druga polovica 15. stoletja) nekdanjega mestnega obzidja je danes sestavni del Slovenskega ljudskega gledališča, ki je bilo zgrajeno leta 1885. Že od leta 1825 je stolp, v katerem je bila nekoč mučilnica, služil potujočim igralskim družinam. 1849 so v stolpu prvič odigrali Linhartovo Županovo Micko v slovenskem jeziku. (Gledališki trg)

Vodni stolp

Jugovzhodni vogalni stolp, imenovan tudi Špitalski stolp (druga polovica 15. stoletja). Poleg delov rimskih plošč je vzidan tudi napis, ki kaže višino vode ob hudi poplavi leta 1672. (Razlagova ulica)

Obrambna stolpa

Delno obzidan vmesni stolp iz 16. stoletja je bil konec 18. stoletja prodan na dražbi. (Razlagova ulica)

Severovzhodni vogalni stolp srednjeveškega mestnega obzidja. (Gubčeva ulica)

Vir: Zavod Celeia Celje

Muzeji in galerije

V Celju se lahko obiskovalci sprehodijo po v ambientalni postavitvi Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje kot tudi med ostanki rimske arhitekture in mestne ulice Celeie, mesta pod mestom. Majhni in veliki otroci ne smejo zaobiti Hermanovega brloga, edinega otroškega muzeja v Sloveniji, v Pokrajinski muzeju Celje pa je del stalne zbirke prilagojen obiskovalcem z okvaro vida. Tri razstavišča celjskega Centra sodobnih umetnosti pripravljajo občasne razstave polpretekle in sodobne likovne umetnosti.

Vir: Zavod Celeia Celje

Galerija sodobne umetnosti Celje

Galerija sodobne umetnosti Celje je s svojimi reprezentativnimi razstavnimi prostori v Knežjem dvorcu Celje namenjena večjim, študijsko zasnovanim, tematskim in preglednim razstavam domačih in tujih avtorjev polpretekle in sodobne likovne umetnosti. Stremi po prožni, času aktualni programski mreži, se povezuje s širšim in mednarodnim prostorom ter ustvarja pogoje za sugestivne vizualne nagovore.

Vir: Zavod Celeia Celje

Likovni salon Celje

Likovni salon Celje je namenjen sodobni umetnosti in predstavlja aktualno umetniško produkcijo, ki odraža duh časa, presega formalne in estetske vidike in na katero vplivajo razvoj digitalnih in virtualnih tehnologij ter radikalne spremembe v konceptu človeka, družbe in življenja.

Vir: Zavod Celeia Celje

Muzej novejše zgodovine Celje

Muzej novejše zgodovine Celje skrbi za premično kulturno dediščino Celja in celjskega območja, povezano z zgodovino in etnologijo od začetka 20. stoletja dalje. Poleg stalnih in občasnih razstav pripravljajo razstave tudi na terenu.

Stalna razstava Živeti v Celju je pregled zgodovine Celja in Celjanov v 20. stoletju. V okviru razstave se lahko obiskovalci v ambientalni postavitvi Ulice obrtnikov sprehodijo med obrtnimi lokali, tržnico in meščanskim stanovanjem. Obrtne delavnice pa ob posameznih dnevih resnično zaživijo, ko mojstrice in mojstri obrtniki v svojih delavnicah predstavljajo opremo, izdelke in veščine, s katerimi so se srečevali in jih opravljali v svojem poklicu.

V matični stavbi muzeja sta na ogled tudi stalna postavitev zobozdravstvene zbirke, ki je po svoji vsebini edinstvena v Sloveniji, ter edini otroški muzej Hermanov brlog.

Vir: Zavod Celeia Celje

Arheološko razstavišče Celeia

Arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom v kleti Knežjega dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«.

O bogati zgodovini mesta med drugim pričajo starodavni zidovi rimske hiše in mestne vile, tlakovana mestna ulica iz 3. stoletja in poznorimsko obzidje z mestnimi vrati.

Vir: Zavod Celeia Celje

Pokrajinski muzej Celje

Pokrajinski muzej Celje že od leta 1882 zbira, hrani in razstavlja kulturno dediščino Celja in širše celjske regije. Poleg stalnih razstav v Stari grofiji in Knežjem dvoru skrbijo tudi za zbirke na terenu in prirejajo občasne razstave.

Kulturna in umetnostnozgodovinska zbirka v poznorenesančni palači, imenovani Stara grofija, prikazuje pohištvo, slike, grafike, kipe, posodje, orožje in druge "mične drobnarije" iz različnih stilnih obdobij v časovnem loku od 13. stoletja do konca 19. stoletja. Najodličnejši del zbirke je znameniti Celjski strop iz začetka 17. stoletja v slavnostni dvorani Stare grofije.

Vir: Zavod Celeia Celje

Gradovi in dvorci

Grajske zidove danes polnijo raznolike vsebine, ki ponujajo nepozabna doživetja. V izjemna ambienta Starega gradu Celje in gradu Podsreda vabijo poletne prireditve na prostem.

Vir: Zavod Celeia Celje

Knežji dvor

V 14. in 15. stoletju je služil kot rezidenca celjskih grofov, poznejših celjskih knezov. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga preuredili v vojašnico.

Stavba kakšno poznamo danes je doživela veliko sprememb, najbolj korenite v času Marije Terezije. Danes se v delu Knežjega dvora nahaja Galerija sodobne umetnosti Celje, v kleti pa je na ogled arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom (Pokrajinski muzej Celje), doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«.

Vir: Zavod Celeia Celje

Stari grad Celje

Stari grad Celje, ki so ga Vovbržani postavili nad starim trškim jedrom v drugi polovici 12. ali v začetku 13. stoletja, je po izumrtju rodbine prešel v roke gospodov Žovneških. Ti so po selitvi v Celje ime spremenili v Celjske, grad pa pričeli urejati v udobno stanovanjsko rezidenco.

Postavili so tudi 23 metrov visok štirinadstropen stolp, ki je kasneje dobil ime Friderikov stolp. Podoba in namembnost gradu se je po koncu slave Celjskih večkrat spremenila, sneli so ostrešje in klesance porabili pri zidavi dvorca Novo Celje, uporabljali so ga tudi kot kamnolom. Sredi 19. stoletja je prišel v last štajerskih deželnih stanov, prizadevanja za njegovo obnovo pa so se začela po ustanovitvi celjskega Muzejskega društva leta 1882 in še vedno trajajo.

Vir: Zavod Celeia Celje

Cerkve in samostani

Obdobje baroka je na Slovenskem pustilo neizbrisen pečat. Med najpomembnejše cerkvene spomenike Dežele Celjske zato uvrščamo cerkev s podzemnim svetiščem na Gori Oljki, sončno obarvano cerkev na Sladki Gori ter kalvarijo in cerkev sv. Roka (Šmarje pri Jelšah).

Vir: Zavod Celeia Celje

Cerkev sv. Jožefa

Celjski meščani so cerkev zgradili leta 1680 kot zahvalo svetniku, da je iz mesta pregnal kugo.

Njena zasnova je preprosta, učinkovit poudarek pa ji dajeta zvonika ob zahodni fasadi. Cerkev, ki velja za eno najlepših baročnih cerkva na Slovenskem, velja tudi kot priljubljeno romarsko središče. Glavna romarska shoda sta na Jožefovo, 19. marca in 1. maja.

Od sredine 19. stoletja so na Jožefovem hribu prisotni tudi lazaristi, ki vršijo svoje poslanstvo (duhovna prosveta, orglarska šola in varstvo starejših) v sodobnem duhovno prosvetnem centru Dom sv. Jožef . Z nastankom celjske škofije pa Dom v dobršni meri vrši tudi poslanstvo škofijskega pastoralnega centra.

Vir: Zavod Celeia Celje

Kalvarija

Na Jožefovem hribu stoji znamenita Kalvarija, ki jo sestavljajo štiri (od nekdaj petih) kapel in skupina Golgote na vrhu hriba.

Plastike so nastale izpod rok konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika, sočasno s kapelami leta 1717, dvesto let kasneje pa jih je obnovil kipar Franc Berneker, ki je tudi na novo izklesal kip Marije Magdalene.

Vir: Zavod Celeia Celje

Cerkev sv. Danijela

Sedanja stolnica, prvotno romanska enoladijska cerkev, je po več prezidavah skozi zgodovino sedanjo podobo dobila v drugi polovici 20. stoletja, v letu 2001 so dozidali tudi kapelo, posvečeno škofu Antonu Martinu Slomšku. Cerkev med drugim premore izjemno gotsko dragocenost – kapelo Žalostne matere božje (konec 14. stol.) z bogatim kamnoseškim okrasjem in kamnitim kipom Pieta (1415), kvalitetno srednjeveško poslikavo in beneški glavni oltar (1743).

Vir: Zavod Celeia Celje

Zanimivost: Otroški muzej Hermanov brlog - Hermanov brlog deluje v okviru Muzeja novejše zgodovine Celje in kot edini otroški muzej v Sloveniji razveseljuje otroke do 12. leta starosti (kot tudi vse mlade po srcu). Skozi muzej vodi otroke Herman Lisjak, maskota muzeja, ki je prisoten vsepovsod: v razstavnih prostorih, na depoju, v igralnici, galeriji, gledališču, slaščičarni in še kje. Svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kot iz sedanjosti.

Vir: Zavod Celeia Celje