naravni
 
zgodovinski
 
vodni

Narava

Ledenica (Bierkeller)

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2010/Jama_Ledenica_Bierkeler_Dobrna_Slovenija_263940.jpgNedaleč stran od graščine Gutenek (dvorec Dobrna) proti Hudičevem grabnu se nahaja jama Ledenica, ki je služila za skladišče ledu za potrebe hlajenja piva iz pivovarne v graščini Dobrnica. Kasneje je služila za skladišče in hladilnico pijač. V zimskih mesecih so vanjo spravljali led, ki so ga dobivali v bližnjih ribnikih, ki se je v jami obdržal vse do konca poletja.

Vir: TIC Dobrna

Slap Drenovec

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2009/Slap_Drenovec_Dobrna_Slovenija_208489.jpgPotoček se čez skalne previse in slapa Drenovec pri jami Ledenici zliva v Dobrnico. Območje je bogato s številnimi vrstami gob in ostalimi rastlinami. Slap Drenovec se nahaja ob Anini poti.

Vir: Slovenia.info

Koška ura

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2009/Koska_ura_Klanc_Dobrna_Slovenija_209036.jpgVisoka skala, po kateri so se Klančani orientirali, je neke vrste sončna ura – Koška ura. Kmetje, ki so delali na polju in obračali krmo na travniku, so se vedno veselili trenutka, ko je senca legla na skalo tako, da je dosegla peto popoldan, to je pomenilo, da je čas za malico in kratek oddih od dela na travniku.

Koška ura je naravna vrednota Občine Dobrna, ki si jo lahko ogledate ob Loški poti.

Vir: Slovenia.info

Zdraviliški park

http://www.dezela-celjska.si/sites/www.dezela-celjska.si/files/styles/large/public/Slike%20084.jpgV parku prevladuje divji (okrasni) kostanj, ki mu lipa, jesenolistni javor, breza, cigarovec, pacipresa, rdečelistna bukev, srebrna smreka, platana, beli topol, cer, dob, tisa, ameriški klek, hiba, čuga. Podobo vile Higie dopolnjuje orjaška sekvoja (deblo ima premer 416 cm). Dobrnski vrtnarji so še posebej ponosni na ginko (premer debla 222 cm), po izvoru je drevo iz Azije, sodi pa med najstarejše rastlinske vrste na svetu in v naših parkih ni prav pogost. Rekorderji: beli topol pri Zdraviliškem domu ima obseg debla kar 575 cm, platana ob hotelu Park 472 cm, cipresa sredi parka pa 318 cm. Poiščite jih. Nad parkom je speljana prenovljena trim steza, ki vas popelje na štirideset-minutni rekreativni pohod za zdravje z dvajsetimi postajališči za usmerjeno vadbo.

Vir: TIC Dobrna

Termalni vrelec

http://www.dezela-celjska.si/sites/www.dezela-celjska.si/files/styles/header_940x415/public/Dezela_Celjska_20-4_vodnik-po-obcinah_dobrna.jpgNahaja se v srednjem delu Zdraviliškega doma. Površinsko je zajet v mnogokotni kamniti obod, ki ga pokrivajo prosojne ploščice, stikajoče se zgoraj v odrezanem piramidnem vrhu. Voda je brez barve, duha in okusa in ima ob vsakem letnem času  temperaturo 36°C. Voda domnevno prihaja iz globine 1200 metrov.

Vir: TIC Dobrna

Ribniki

http://www.dezela-celjska.si/sites/www.dezela-celjska.si/files/styles/header_940x415/public/Dezela_Celjska_36_aktivnosti_ribolov.jpgNa območju naselja Lokovina se nahajajo trije ribniki antropogenega nastanka. Največji med njimi je najsevernejši ribnik, ki ima premer kar 100 metrov, druga dva sta polovico manjša. V ribnikih gojijo amurje in krape. Možen je tudi ribolov.

Vir: TIC Dobrna

Lovska koča na Trojni

http://www.dezela-celjska.si/sites/www.dezela-celjska.si/files/styles/header_940x415/public/default_images/Dezela_Celjska_01_home_dezela_vabi.jpgPonudba: V smeri planinske poti proti Paškemu Kozjaku leži Koča na Trojni, kjer se odpira čudovit pogled na okolico Dobrne in Celjsko kotlino. V koči je možen ogled trofej in zgodovinskih slik iz dejavnosti Lovske družine Dobrna.

Vir: TIC Dobrna

Paški Kozjak

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2009/Kozjak%20Daje%20Dobrna.jpgPaški Kozjak je stisnjen v dve slemeni, kakor dve gubi, porasel z bogatimi gozdovi in prekrit s travnatimi planotami. V svojih razpotjih radovednemu popotniku odkriva domače, etnološke bisere nekdanjih časov in bogastvo živalskega in rastlinskega sveta.

Med drevesnimi vrstami se izmenjujejo v mešanem gozdu bukev in jelka, smreka in gaber, bor in breza. Travnate planote pogosto ne poznajo kose, na njih so se včasih pasle ovce, danes pa le še redko tudi govedo.

Glavni vrhovi Paškega Kozjaka, dobrih 10 km dolgega, ozkega in zelo strmega apnenčastega pogorja so znano razgledišče Špik – 1109 m, najvišji vrh Basališče – 1272 m in najvišji vrh Dobrne Štrukljev vrh 1227 m.

Vir: Slovenia.info

Zanimivost: Zdraviliški park se nahaja v središču Dobrne in sodi v zdraviliški kompleks. Najstarejši v parku je kostanjev drevored iz leta 1820. Rekorderji: beli topol pri Zdraviliškem domu ima obseg debla kar 575 cm, platana ob hotelu Park 472 cm, cipresa sredi parka pa 318 cm. Poiščite jih. Vir: TIC Dobrna