naravni
 
zgodovinski
 
vodni
 
tematski

Zgodovina in kultura

Rogaška skozi čas

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Rogaska_skozi_cas/528&width=494&height=267 Izkopanine ter rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v studencu v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance.

Zdravilne učinke vode so že pred prvimi pisnimi omembami leta 1572, poznali številni domačini, pa tudi romarji, ki so glas o čudežni zdravilni moči vode širili po vsej deželi Štajerski in dalje. Danes se je uveljavilo prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban Peter Zrinjski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi bil leta 1665 na lovu v okolici Rogaške in ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporočili pitje vode iz vrelca sredi gozda v bližini farne cerkve sv. Križa. Zrinjski je čudežno ozdravel in hkrati poskrbel za sloves tako imenovane svetokriške mineralne vode. 

Zanimivost: Legenda o nastanku Rogaškega vrelca je zapisana in upodobljena v barokrezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Podoba v knjigi prikazuje, kako bog Apolon Pegazu naroča, naj na mestu blizu Rogatca in cerkve sv. Križa udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec. Zgodba je podobna legendi iz grške mitologije, kjer je Pegaz z udarcem kopita odprl vrelec Hippocrene. V rogaški legendi pa Apolon pravi: »Tu, kjer stojiš, je vir zdravja in resnična božja moč. Namesto Hippocrene pij Roitschocrene rogaški vrelec, ki je pred teboj.«

Vir: TIC Rogaška Slatina

Anin dvor

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Prireditve/Anin_dvor/1328V neposredni bližini zdraviliškega jedra in tik ob parkirni hiši Janina se nahaja novo kulturno turistično središče  – ANIN DVOR, predstavlja sožitje preteklosti in sedanjosti na enem mestu ter ponazarja vse znamenitosti Rogaške Slatine.

S sprehodom skozi tematsko obarvane zbirke se obiskovalec lahko v »Steklarski zbirki« seznani z vsemi fazami nastajanja kristalnega stekla. Na papir ujet nekoč in danes goste vodi skozi spomine po »Grafični zbirki« švicarskega mecena Kurta Müllerja.

Poseben pečat z bogato vsebino predstavlja »Domoznanska zbirka« slatinskega ljudskega ustvarjalca in zbiratelja, znanega tudi pod imenom Nani Poljanec. Tukaj obiskovalec spozna razvoj Rogaške Slatine, sledi času Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije v »Kraljevi zbirki«, pridih svetovljanstva pa ga prevzame v »Zbirki podpisov« slavnih oseb, ki so vsak na svoj način zaznamovale zgodovino.

Vir: TIC Rogaška Slatina

Kapela sv. Ana

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/544&width=225&height=300Zdraviliška kapela je bila zgrajena leta 1804 in je posvečena sv. Ani, zaščitnici zdravilišča. Kapela ima neoromanske oblike, načrte zanjo so napravili v Grazu. Je enoladijska stavba s pravokotno absido. Oltarno podobo sv. Marije z detetom in sv. Ano je leta 1686 naslikal štajerski baročni mojster Hans Adam Weissenkirchner. Znameniti arhitekt Jože Plečnik pa jo je preuredil leta 1926. Zanimivo je, da je občinski praznik prav na dan sv. Ane (26. 7.), ki kot svetnica izraža svetovljanski odnos do zdravja. Dostop: vznožje Ivanovega hriba (za stavbo Medical centra).

Kip grofa Ferdinanda Attemsa

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/546&width=225&height=300Doprsni kip grofa Ferdinanda Attemsa (1746-1820), štajerskega deželnega glavarja, ustanovitelja Deželnega zdravilišča leta 1803, je bil leta 1828 postavljen na razgledno točko nad današnjim Medical centrom. Avtor je dunajski kipar Leopold Kisling. Dostop: spomenik je danes postavljen ob vznožju hriba, kjer se nahaja Hotel Aleksander.

Spomenik Sv. Janeza Nepomuka

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/622&width=225&height=300Kip svetnika je ob dokončanju ureditvenih del na vrelcih leta 1723 postavilo Društvo dunajskih lekarnarjev in v zahvalo, ker jim je cesar podelil koncesijo za prodajo zdravilne vode. Spomenik je najprej stal ob vrelcu Tempel, na današnje mesto je bil postavljen po II. svetovni vojni. Dostop: vznožje Ivanovega hriba (pri kapeli sv. Ane).

Pivnica mineralnih vod

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/547&width=451&height=300V stavbi okrogle oblike lahko poskusite zdravilno vodo Donat, ki po količini magnezija vse do danes ostaja na samem vrhu naravnih mineralnih vod Evrope in Styrio. Zdravilna slatina, ki prihaja iz globine 550 metrov, se je zaradi edinstvene mineralne sestavine izkazala za učinkovito pri številnih boleznih, stresu in drugih motnjah v organizmu.

Zdraviliški dom (danes Grand hotel Rogaška)

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/549&width=229&height=300Med umetnostnimi spomeniki Rogaške Slatine je najreprezentativnejša in tudi najbolj znana, identitetna veduta, grajen v klasicističnem slogu. Prvi zdraviliški dom so zgradili leta 1813. Veliko zanimanje za bivanje in zdravljenje v Rogaški Slatini je povzročilo, da je prišlo do nove urbanistične zasnove ter gradnje drugega zdraviliškega doma, ki so ga gradili kar petnajst let (1844-1859). Ko so v avgustu leta 1910 razsvetljevali zdravilišče za pripravo na proslavo rojstnega dne cesarja Franza Jožefa I., je prišlo do požara, ki je skoraj v celoti uničil drugi zdraviliški dom. Takoj po požaru so začeli graditi tretji zdraviliški dom. Odprli so ga leta 1912, v pročelje pa so umestili grb štajerske dežele.

Stara direkcija

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/550&width=496&height=330Stara direkcija je najstarejša stavba v Rogaški Slatini. Prepoznamo jo lahko na najstarejši sliki Rogaške Slatine, ki jo je leta 1810 narisal Karel Russ. Staro direkcijo, kjer je nekoč stala Jemškova domačija z gostiščem, so postavili nekdanji deželni stanovi, ki so prevzeli zdravilišče. Zgradili so jo v letih 1805-06. V njen je bila direkcija z upravnikom (Amtshaus) in stanovanje uradnega zdravnika, v njej pa so počivali tudi odlični gostje (prvi slatinski zdravnik dr. Johann Fröhlich je v njej gostil nadvojvodo Ivana, ki je prav tu napisal spomine na Rogaško Slatino).

Zanimivost: Vremenska hišica naj bi bila postavljena leta 1926 in se nahaja v zdraviliškem parku. Na njej so upodobljeni leseni reliefi, kjer je na hrbtni strani zapisano sledeče: Ob pitju mineralne vode se krepi zdravje. V parku sta se srečala ona in on ter si izkazala naklonjenost s poljubom. Vnela se je ljubezen, govorila so čustva. Ona zopet sama poseda po parku, srčne rane pa si hladi ob mineralni vodi, njen venček je ovenel. Deževni dnevi so samotni in dolgi.

Vir: TIC Rogaška Slatina

Župnijska cerkev Sv. Križ, Rogaška Slatina

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/617&width=153&height=229Na prostoru stare romanske cerkvice, ki se prvič omenja leta 1304, je bila leta 1866 zgrajena današnja neoromanska župnijska cerkev. Temeljni kamen za novo cerkev je posvetil škof Slomšek, ki je gradnjo zelo vzpodbujal. Novo cerkev je blagoslovil knezoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik 16. oktobra 1964. Pri gradnji cerkve so pomagali tudi gostje zdravilišča (škofa Strossmayer in Slomšek) in domačini, zgradili so jo po načrtih Jožefa Schöbla iz Graza. Tloris cerkve ima podobo križa. V notranjosti so trije oltarji, glavni oltar sv. Križa in stranska, posvečena Materi Božji in sv. Jožefu. Staro cerkev so še pred gradnjo nove porušili, njena oprema, razen orgel in monštrance, se ni ohranila.

Cerkev Sv. Marija Vnebovzeta v Tržišču

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/563Poznogotska cerkev je opremljena z baročno opravo. Dali so ji ime Marija Želja, ker je v starih vodnikih Tržiška Marija opisana kot priporočnica pri srčnih zadevah. Veliki oltar je mojstrovina delavnice Mersi iz Rogatca. Tudi stranska oltarja sodita med tako imenovane zlate oltarje, kar nakazuje, da so skoraj vse cerkve v okolici Rogaške Slatine plod lokalne ustvarjalnosti. Cerkev Sv. Marije v Tržišču je končna točka skoraj 200 let stare, najbolj priljubljene sprehajalne poti obiskovalcev zdravilišča, ki vodi iz središča zdravilišča preko Janine na osamel hribček do romarske cerkvice.

Cerkev Sv. Mohor in Fortunat, Male Rodne

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/628Poznogotska cerkev v zaselku Male Rodne južno od Rogaške Slatine je bila zgrajena konec 15. stoletja. Strokovnjaki trdijo, da je znamenita predvsem zaradi zlatega oltarja, ki je eden lepših v Sloveniji. Glavni oltar iz leta 1691 sodi v niz pozlačenih oltarjev, značilnih za alpske in predalpske dežele.

Vir: TIC Rogaška Slatina

Juneževa domačija

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/555&width=399&height=250Spomeniško zaščitena Juneževa domačija – etnografski muzej na prostem, obsega gospodarsko poslopje, delno zaprt kozolec toplar in čebelnjak ter obnovljeno staro kmečko hišo s črno kuhinjo iz 19. stol. z izvirno avtohtono opremo in inventarjem tedanjega časa. Hiša je bila naseljena do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja in je edina v bližnji okolici zdravilišča Rogaška Slatina. Tukaj lahko okusite tradicionalne kulinarične dobrote ter spoznate običaje in navade Rogaške Slatine in okolice.

Kraljevi vrelec

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/633Vas Kostrivnico redkokdo pozna po zdravilnih mineralnih vodah, ki so jih poznali že v keltskih časih, kar dokazuje najdena keltska broška pri enem izmed čiščenja vodnjaka. Broška se danes nahaja v muzeju v Gradcu. V vrelcu, ki je bil nazadnje obnovljen davnega leta 1857 in ga danes obdaja lep osmerokoten paviljon, si zdravilno vodo lahko nalijete s pomočjo prvotne mehanske črpalke iz 19. stoletja.

Zraven stoji še kozolec toplar, ki služi kot prireditveni prostor. V njem se nahaja zbirka starega kmečkega orodja. Družbo pa jima dela Ignacijev vrelec, ki je bil nazadnje obnovljen leta 1843. Oba vrelca sta bila obnovljena v istem stilu, kot sta bila prvotno zgrajena. Posebnost: voda iz Kraljevega vrelca ob prebavi blagodejno vpliva tudi na kožo (nekateri jo celo primerjajo z vodo Vichy).

Calska gorca

http://www.rogaska-tourism.com/cms/controls/warehousehandler.ashx?path=/Slike/Vsebina/Naravne_in_kulturne_danosti/559&width=421&height=300Na širšem vinogradniškem področju Calska gorca predstavlja eno redkih zidanic bogate zasnove in podobe, ki ima ohranjene številne elemente, ki pričajo o vsebini in socialni podobi lastnikov. Osnovni namen obnove je bil ohranitev kulturnega spomenika in izboljšanje življenjskih pogojev v podeželski skupnosti, oblikovanje privlačnejšega vaškega okolja kot bivanjskega prostora in razvoj drugih dejavnosti – še posebej turizma, hkrati pa zagotovitev pogojev za promocijske in druge aktivnosti vinogradniškega društva, ostalih društev, lokalnega gospodarstva ter občine. Calsko gorco je Občina Rogaška Slatina leta 2000 z odlokom razglasila za kulturni spomenik.

Vir: TIC Rogaška Slatina