naravni
 
zgodovinski
 
jezera

Narava

Slivniško jezero

Slivniško jezeroBlizu kraja Gorica pri Slivnici, ob cesti proti Podčetrtku, se na 84 ha površine razprostira Slivniško jezero, ali kozjansko morje, kot ga mnogi imenujejo. Dolžina jezera je 5 kilometrov, jezero pa doseže širino pol kilometra. Nastalo je leta 1976 z zajezitvijo Dobrinskega potoka in potoka Ločnica.

Vzhodni del Slivniškega jezera, vključno z izlivnim delom Drobinskega potoka in Ločnice, je opredeljen kot drstišče rib. Neformalno je razglašen za ihtiološki in ornitološki rezervat v obsegu cca. 40 ha vodnega ter obvodnega prostora. Naseljuje ga cca 119 vrst ptic in 32 vrst rib, rakov, piškurjev, žab ter školjk, v njem pa je mogoče najti tudi nekatere redke vrste rastlin.

Vir: TIC Šentjur

Velikonočnica

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Naravna-dediscina/_velikonocnicapx_b.jpgVelikonočnica s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila - odvisno od vremena. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji.

Velikonočnica spada v rastlinsko družino zlatičnic in rod kosmatincev. Cvet je svetlo vijoličast, z več kot petimi cvetnimi listi, veliko prašniki in pestiči. Lističi ščitijo cvet preden se razcveti. Steblo je visoko 5 do 30 cm. Plod je orešček z dolgim dlakavim kljuncem. Vsa rastlina je porasla s svilnatimi dlačicami, ki jo ščitijo pred mrazom. To je eno redkejših rastišč v Evropi.

Zanimivost: Potomka Stare trte - Na pročelju hiše Ulice skladateljev Ipavcev 26 se na letvah razrašča potomka najstarejše vinske trte iz Lenta, modra kavčina. Trto je Občina Šentjur prejela v dar od Mestne občine Maribor leta 1998.  Okrog 440 let stara vinska raste v osrednjem delu mesta Maribor na Lentu, točno v Vojašniški ulici 8 v Pristanu. Raste ob južni strani pročelja te enonadstropne hiše. Ime je dobila zaradi svoje častljive starosti, saj spada med najstarejše domače vinske sorte na Slovenskem, imenovana modra kavčina ali žametna črnina. Njeno starost so po letnicah ugotovili z metodo sondaže in s pomočjo mikroskopa.

Navadna jarica

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Naravne-znamenitosti/jarica_oblak08_b.jpgKo v presvetljenih bohorskih gozdovih Velikega Koprivnika in Velikega Javornika toplota poznozimskega sonca stali snežno odejo, pokukajo iz humusnih tal rumeni cvetovi navadne jarice (Eranthis hyemalis). To, do 15 cm visoko trajnico, ki odžene dlanasto deljene liste šele pozno spomladi, so iz njene domovine – Balkana - v preteklosti ponesli po celi Evropi. Največkrat so jo sejali za okras v parkih in vrtovih, medtem ko je na naravnih rastiščih izjemno redka.

Rastišči navadne jarice na Bohorju sta danes edini zanesljivo potrjeni naravni rastišči, zato to cvetlico v Sloveniji prištevamo med ogrožene rastlinske vrste.

Pagodovec pri Železniški postaji Šentjur

 

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Naravna-dediscina/489-800x600_b.jpg2. junija leta 1846 je po območju današnje Slovenije prvič stekel železniški promet. Dograjena je bila proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom. Na železniški postaji Šentjur se je zbrala velika množica ljudi. Med postankom na tej postaji so predstavniki potnikov slavnostnega vlaka posadili eksotično drevo »pagodovec« ali japonska sofora, ki še danes spominja in obeležuje ta slavnostni dogodek. Japonska sofora je okrasno drevo, ki je kljub svojemu imeni doma na Kitajskem in Korejskem polotoku in cveti v mesecu avgustu.

Vodni orešek

Severozahodno od naselja Proseniško se nahaja ribnik z otokom v katerem uspeva vodni orešek (Trapa natans). To je najbolj zahodno znano rastišče panonske vrste vodnega oreška pri nas. Vodni orešek je enoletnica s plavajočimi listi, ki so rozetasto razporejeni. Listni peclji so mehurjasti. Iz posameznih belih cvetov se razvijejo plodovi (oreški) s kljukastimi roglji, ki omogočajo raznašanje. Listi preko poletja pordečijo.

Zanimivost: Grajski vrelec Dobrina - V naselju Dobrina se nahaja izvir zdravilne vode. Njena uporaba je po mnenju različnih zdravnikov učinkovita za ozdravitev in lajšanje različnih bolezni in bolezenskih stanj.

Grajski park Planina pri Sevnici

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Naravna-dediscina/488-800x600_b.jpgV obnovljenem grajskem parku najdemo kostanjev in lipov drevored, poleg tega pa se park še posebej ponaša s turško lipo, posajeno v častu, ko so Planino napadli Turki. V bitki so jih planinski graščaki premagali, v njej pa je padel turški poveljnik. Na mestu, kjer so ga pokopali, so posadili lipo.

Kostanjev drevored na Ponikvi

http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2010%5CKostanjev_drevored_(Small)_303536.jpgDvojni drevored divjih kostanjev (Aesculus hippocastanum L.) je vodil do nekdanje graščine Ponikva (Ponigl) in je bil sestavni del graščinskega vrta iz druge polovice 19. stoletja. Danes je ohranjena skrajšana poteza, leta 1997 delno dopolnjena z novimi drevesi. Sestavlja ga 33 dreves višine do 22 m in premerom debla starejših dreves med 60 in 105 cm. Drevored je bil poškodovan in vrzelast, zato se je leta 2009 pričelo izvajati strokovno sanacijo in obnovo. Ob tej priliki se je vrzeli zasadilo z več novimi mladimi drevesi.

Mrazov skorš

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Naravne-znamenitosti/2-Mrazov-skors-v-maju---foto-M.--Orozim_b.jpgMrazov skorš na Žalerjevi domačiji kraljuje že približno 200 let in je z 18 metri višine ter 102 cm debeline debla v prsni višini pravi gospodar. Naj se še dolgo ozira po kozjanskih gričih in s svojo lepoto in mogočnostjo razveseljuje obiskovalce. Zavod za gozdove Slovenije ga je leta 2011 razglasil za Drevo leta na Celjskem in ob tej priložnosti izdal poseben plakat in razglednico.

Še pred nekaj desetletji je bil skorš zelo pogosto “hišno” drevo, ki je kraljeval na dvorišču kozjanske domačije. Skorš je izrazito svetloljubno in toploljubno drevo, ki je razširjeno v vinorodnih območjih. Drevo skorša ima široko razraščeno krošnjo  in temno rjavo razbrazdano drevesno skorjo.

Vir: TIC Šentjur