naravni
 
zgodovinski
 
jezera

Posebnosti

Znameniti ljudje

Blaženi Anton Martin SlomšekGustav, Benjamin in Josip IpavecBlaž KocenFranjo MalgajAna Wambrechtsammer in mnogi drugi, so osebe, ki so pustile neizbrisen pečat tako v slovenskem kot tudi v srednjeevropskem prostoru. A veste, da je po Kozjanskih hribih in gozdovih nekoč jemal bogatim in dajal revnim razbojnik po imenu Guzaj? Vabimo vas, da spoznate te veličastne ljudi, ki so bili rojeni oziroma ustvarjali v naših krajih.

Vir: TIC Šentjur

Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Muzeji/muzej_rifnik4_b.jpgObčudujete lahko preko 600 eksponatov razstavljenih v vitrinskih sklopih od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Poleg eksponatov je prikazana tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše in načina oblačenja. Postavitev je zasnovana moderno, na panojih so razlagalni teksti in povečane fotografije najimenitnejših predmetov, različne rekonstrukcije in terenska dokumentacija. Rifniško bogastvo ni samo v neizmerljivi vrednosti posameznih izkopanin, ampak tudi v neskončnem številu preprostih predmetov vsakdanje rabe, ki nam s svojo izpovednostjo približajo življenje prastarih prebivalcev te markantne gore južno od mestnega središča.

Ipavčeva hiša

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Muzeji/muzej_ipavci2_b.jpgV strnjenem naselju starega trškega jedra Šentjurja že od leta 1760 stoji rojstna hiša družine Ipavcev. Legendarna šentjurska dinastija se je v zgodovino zapisala predvsem zaradi glasbe in medicine. Na Ipavčevini je danes postavljena stalna razstava o njihovem življenju in delu, v kleti je vinoteka z izbranimi vini, vrt pa krasita stara lipa in Plečnikov vodnjak. V hiši je tudi poročna soba, ob vhodnem portalu pa raste trta modre kavčine, cepič najstarejše trte v Evropi z mariborskega Lenta.

Rojstna hiša Antona Martina Slomška

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Muzeji/c155-copy-Resolucija-namizja_b.jpgV vasi Uniše pri Ponikvi se je leta 1800 rodil blaženi Anton Martin Slomšek. Njegova rojstna hiša je obnovljena in na ogled obiskovalcem skozi vse leto. V njej je prikazana življenjska pot velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od njegovega zgodnjega otroštva prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske službe pa vse do beatifikacije leta 1999. Posebno sobo, tako imenovano sobo svetništva, je poslikal Ivo Kisovec. V gornji etaži hiše je urejena dvorana, kjer si lahko ogledate tudi film o Slomšku.

Muzej Južne železnice

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Muzeji/425-800x600_b.jpgMuzej Južne železnice se v Šentjurju nahaja pri železniški postaji. V Franc-Jožefovem prometnem uradu si lahko ogledate prikaz bogatega arhivskega gradiva in železniških naprav od leta 1844 dalje ter občasno razstavo ˝Ujeti trenutki ob železni cesti Gradec-Celje˝. V neposredni bližini pa boste spoznali še muzejske enote: kretniška bločna postavljalnica, parna lokomotiva, signalno-progovne naprave ter zaščiteno eksotično drevo pagodovec, ki je darilo avstrijskega dvora ob otvoritvi proge Gradec-Celje.

Muzejska zbirka Planina - Etnološka zbirka Šmid

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Muzeji/mz_smid_b.jpgDružinski zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na Planini ustvaril zbirko etnoloških predmetov. Zaradi zanimanja za ljudsko dediščino, ki je propadala pred njegovimi očmi, je začel zbirati značilne predmete s tega območja. K temu ga je še posebej spodbudil potres leta 1974, ko se je to ljudsko bogastvo še posebej uničevalo in odtujevalo iz prvotnega okolja. Zbirko sestavljajo predmeti in orodja, ki so jih ljudje na Planini in v njeni okolici v 19. in 20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih kot je priprava hrane v črni kuhinji, pri kmečkih opravilih, vinogradništvu itd.

Muzejska zbirka Glažute na območju Žusma

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Muzeji/lestenec_Loka_b.jpgCerkvica sv. Leopolda je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici prisotno že sredi 18.st.. Na ogled so prelepi stekleni izdelki izstopajo pa lestenci, ki krasijo še vedno številne cerkve na območju Kozjanskega.

Galerija Zgornji trg

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Galerija-Zgornji-trg/galerija-zg-trg-3_b_b.jpgGalerija Zgornji trg se nahaja v kletnih prostorih v stavbi na Ulici skladateljev Ipavcev 17, kjer sta v pritlični etaži urejeni muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi in stalna razstava New Swing Quarteta – Pesem Južne železnice. V neposredni bližini vhoda v galerijo je razstavljeno tudi restavrirano kužno znamenje iz Marija Dobja iz leta 1641. Galerijski prostori so obokani in zidani z opeko. Strop in vmesna stena je surova, medtem ko so stene obložene s hidroizolacijskimi lesenimi oblogami, ki omogočajo vijačenje nosilnih obešal za slike. Galerija ima dva večja prostora s petimi razstavnimi zidnimi površinami na katerih se lahko razstavi od 20-25 slikarskih del srednjega formata.

Vir: TIC Šentjur

Okusi in pridelki podeželja

Želite kupiti domačo in ekološko pridelano hrano? Ali želite skuhati, kar ste jedli na obisku pri nas? Nič lažjega. Številne ekološke kmetije vam bodo prodale svoje pridelke, pa naj bodo to salame, zelenjava ali sadje. Zagotavljamo vam, da so pridelki zdravi in pridelani pod strogim nadzorom.

Vir: TIC Šentjur

Značilne jedi z območja

http://www.turizem-sentjur.com/f/img/Image/tur/topla_predjed.jpg

• Domači kruh
• Hladna predjed: narezek domačih klobas, prekajene vratovine in kislega zelja
• Koruzna pogača
• Juha: gobova juha z belimi žganci
• Sirček z Blagovne
• Topla predjed: slivov močnik
• Slivniški krap
• Glavna jed: kašnata klobasa, mrežna pečenka, pečena kokoš, vzhajani mlinci, pražen krompir, kisla repa
• Kozjanska potica (revna potica)
• Sladica: kruhova potica in pečena jabolka
• Češpljevi cmoki
• Krhljlevec
• Prosena kaša s slivami
• Jabolčni hren
• Jabolčna juha
• Marmelada iz suhega sadja

Vir: TIC Šentjur

Zanimivost: Razbojnik Guzaj - Razbojnik Guzaj je bil ob koncu 19. stoletja strah in trepet krajev od Zagreba do Dunaja. Legend o njem je nešteto, a enotne so si v eni stvari: bil je pretkan in neusmiljen do svojih sovražnikov ter bogatinov, a dobrotnik revežev. Francu ob rojstvu seveda ni kazalo, da bo njegova življenjska pot povsem drugačna od Slomškove, vendar pa zgodovinarji in stari ljudje vedo, da je tudi Guzaj znal biti dober – legende o njem so namreč zelo podobne legendam o Robinu Hoodu, oba sta jemala bogatim in dajala revnim.

Vir: TIC Šentjur