naravni
 
zgodovinski
 
jezera

Zgodovina in kultura

Arheološki park Rifnik in hiška pod Goro

Južno od Šentjurja, se dviga markanten hrib, Rifnik, ki obvladuje pokrajino in daje s svojo stožčasto obliko dolini ob Voglajni posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj neprekinjeno poseljen skozi vsa pomembnejša zgodovinska obdobja. Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem.

Arheološki park je odprt vse leto. Ogledati si je mogoče temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami. V rekonstruirani prazgodovinski hiši je na ogled manjša predstavitev izkopanih ostankov prastarih prebivalcev Rifnika, v središču Šentjurja, v Zgornjem trgu, pa boste izkopanine občudovali v Muzeju Zakladi Rifnika.

Grad Planina

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Kulturna-dediscina/grad-Planina_vhod_b.jpgNa skali nad trgom Planina pri Sevici se bohotijo grajske ruševine. Te kažejo v jedru romanske sestavine, medtem ko je južna grajska stena gotska, vhodni del in del obzidja na severozahodni strani pa sta renesančni. Jedro gradu je tvoril mogočen palacij, ki je bil svoj čas dolg 38 metrov, širok pa 15. Poleg mogočnega obzidja, ki v spodnjem delu meri tudi poltretji meter, je bil grad na zahodni strani zavarovan z obrambnim stolpom, ki je varoval prvotni južni dostop. V 14. stoletju so na vzhodni strani prizidali kapelo sv. Pankracija. V romanskem zidu so ohranjena originalna okna, sicer naknadno zazidana. Spodnji del tega zidu je ponekod zidan celo v obliki ribje kosti oziroma žitnega klasa (opus spicatum), kar je večja zanimivost.

Zanimivost: Grad Rifnik - Razvaline gradu Rifnik stojijo na skalnem pomolu istoimenskega hriba. Grad se prvič omenja leta 1326. Takrat je dobil Viljem Vrbovški stolp pri Rifniku. Nadaljnja lastnika sta bila brata Ivan in Martin Mertl - Rifniška. Leta 1359 je Martin Mertl - omenjen kot ministerial Celjskih grofov. Ti so imeli grad v lasti do leta 1456, ko je njihov rod izumrl. Razvaline gradu z ohranjenim prvotnim stolpom imajo poleg umetnostno-zgodovinske vrednosti tudi pomembno vedutno vrednost.

Ferležev mlin

V idilični soteski potoka Kozarice, v Šibeniku pri Šentjurju, stoji pod visoko skalo mlin, ki  so ga zaradi tega nekoč imenovali Mlin pod pečjo. Vodni mlin je dvonadstropna stavba z ohranjenimi mlevnimi napravami. Svojo redkost in izjemnost dokazujejo naprave, zlasti valjčni mlin, ki intaktno nakazuje na tehnološko stopnjo iz časa nastanka mlina. V mlinu je ohranjena vsa tehnologija, od preprostih mlinskih naprav do tehnologije mletja raznovrstnih žit, od tridesetih let prejšnjega stoletja, pa vse do moderne mlinske tehnologije sedanjega časa.

V posebnem prostoru mlina je na voljo historični pregled mlinarjenja družine Ferlež, tukaj se občasno odvijajo tudi razni dogodki ter prireditve. Mlin je razglašen za tehniški kulturni spomenik in je preurejen v muzej.

Zanimivost: Pranger na Planini pri Sevnici - Nasproti cerkve sv. Marjete si lahko ogledate sramotilni steber - prangerja, ki so ga na mesto, kjer je nekdaj stal, postavili leta 1999.

Kužno znamenje iz Marija Dobja

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Kulturna-dediscina/kuzno-znamenje2_b.jpgKamnito stebrno znamenje kvadratnega tlorisa je visoko 2,5 metra in predstavlja tipično kužno znamenje svojega časa. Visoko je okrog 2,5 metra, je kvadratnega tlorisa, ima dva podstavka, kapitel, okrašen s piščalmi in kimationom, ter kamnito, piramidasto streho z železnim križem na vrhu. Na eni strani kvadratnega slopa je reliefno upodobljen križ z letnico 1641, na drugi strani pa je angelska glavica in okrogla kartuša v katerem je Marijin monogram, pod njim napis PLASE FIGLER. Tretja stranica slopa ima odbit reliefni del z napisom LAURE NESEBINE, četrta stranica pa nosi Jezusov monogram in napis JURI SDOVZ. Znamenje krasi bogato kiparsko okrasje z renesančno motiviko.

Miniatura srednjeveškega gradu

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Kulturne-znamenitosti/tofantov-grad-1_b.jpgJože Tofant v živi skali ob družinski hiši na meji med Šentjurjem in Vrbnim že desetletje izpopolnjuje miniaturo gradu germanskogotske oblike iz XIV. oz. XV. stoletja, ki jo je posvetil spominu na plemiško družino Celjskih. Kot velik ljubitelj zgodovine Celjskih je želel prispevati k povečanju zavedanja o njihovem pomenu, ki se ga premalo zavedamo.

Miniaturo sestavljajo: Hermanova okrogla soba, galerija s plemiškimi rodovniki, zemljevidi celjske države, obrazi celjskih plemičev, slike pokritih gradov na širšem območju in veliko druge literature, večnamenski prostor, opremljen z viteškimi oklepi.

Vir: TIC Šentjur

Župnijska cerkev sv. Jurija v Šentjurju z župniščem

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Sakralna-dediscina/sv_jurij_sentjur-Resolucija-namizja_b.jpgPrva omemba kraja Šentjur je povezana s cerkvijo sv. Jurija v listini iz leta 1340. Sedanjo cerkev so na lokaciji zgodnjegotske cerkve zgradili med letoma 1708 in 1721. Po izročilu je objekt gradil mariborski gradbenik Fuchs, a se je sprl in gradnjo zapustil. Zvonik je bil prizidan v letih 1760-63. Patrocinij cerkve dokazuje, da je na tej dominantni legi, že od romanike dalje izpričan sakralni objekt. Cerkev predstavlja tip baročne stavbe z ladjo in stranskimi kapelami in prizidanim zvonikom. Oltar je oblikovan v neorenesančnem stilu, večina opreme je iz 19. stol., slike križevega pota so delo Janeza Šubica, stranski oltarji Ivana Šubica, oltarna slika pa Janeza Wolfa.

Cerkev sv. Ahaca v Stopčah

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Sakralna-dediscina/489-800x600_1_b.jpgKraj Stopče se v virih prvič omenja 22. junija 1318. Cerkev je bila verjetno zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Sestavljajo jo ladja, na jugu pozidana kapela, prezbiterij s posnetimi ogli, zvonik in zakristija. Zlati oltar sv. Ane je iz konca 17. stoletja.

Cerkev sv. Križa ter kapelice križevega pota Planina

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Sakralna-dediscina/sv_kriz_planina_m_b.jpgCerkev sv. Križa stoji na enako imenovanem hribu jugovzhodno od trga Planina. Omenja se že leta 1414. V času turških vpadov naj bi ji dozidali tudi obrambni zid. Sedanja stavba je šele iz začetka 18. stoletja. Cerkev je obokana. Leta 1737 so cerkvi prizidali zvonik (letnica na portalu), leta 1847 kapelo na jugu in zakristijo na severu. Veliki oltar (Jezus na križu) je iz leta 1847. Poleg Križnega so pod njim še kipi sv. Marije Jezusove matere, sv. Marije Magdalene in sv. Marije Kleopove. Pod tabernakljem je niša z upodobitvijo Božjega groba. Oltar v kapeli upodablja 4. postajo križevega pota. Omeniti velja še velik glažutarski lestenec iz sredine 19. stoletja.

Župnijska cerkev sv. Magdalene v Lazah pri Dramljah

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Sakralna-dediscina/CERKEV-MARIJE-MAGDALENE-008-Resolucija-namizja_b.jpgCerkev predstavlja stavbo s tipično poznobaročno zasnovo iz srede 18. stoletja. Ima centralno ladjo s kupolo, kateri sledijo na vzhodu prezbiterij v obliki trilista, kapela s kapasto kupolo in zakristija. Veliki oltar je baročno delo iz srede 18. stoletja, ostali trije oltarji so iz 19. stoletja. Prvotni zvonik se je leta 1809 porušil, novega pa so postavili čez dve leti.

Romarska cerkev Marijinega imena na Kalobju

http://www.turizem-sentjur.com/f/pics/Sakralna-dediscina/kalobje-Resolucija-namizja_b.jpgCerkev sestavljajo pravokotna ladja, tristrano zaključen prezbiterij z oporniki, nadstropna zakristija in zvonik. Cerkev je bila zgrajena leta 1579 (posvečena 1621) in kaže na izzvenevanje gotike. Zvonik je bil prizidan v 17. stoletju. Leta 1804 so cerkev predelali, preobokali in spremenili okenske odprtine. Oltar je postbaročno delo iz leta 1847. Prižnica je iz 19. stoletja, vendar so kipi evangelistov še baročni. Iz konca 18. stoletja je tudi slika trpečega Jezusa.

Zanimivost: Kalobški rokopis, znan tudi kot Liber cantionum Carniolicarum oz. Knjiga kranjskih pesmi, je bil najden v župnišču na Kalobju. Nastal med letoma 1643 in 1651 in je delo neznanega avtorja. Po narečju sodeč naj bi izhajal iz Kranjske. Vsebuje molitve, izvleček iz katekizma in 43 nabožnih pesmi. Rokopis hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Vir: TIC Šentjur