naravni
 
zgodovinski
 
vodni
 
smučanje
 
jezera

Zgodovina in kultura

Grad Freudenberg

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/thumb/freudenberg_1_-_ale%C5%A1_hotko.jpgGrad je bil zgrajen na strmem grebenu Brinjeve gore na 588 m nadmorske višine severozahodno od romarske cerkve Matere Božje nad kmetijo Podgrašek, po kateri je nekdanji Zreški župnik Matija Karba tudi pravilno sklepal da je tu nekoč bil grad, ki je po 15. stoletju propadal in do 20. stoletja tako propadel da je le ime kmetije bilo sled k nekdanjemu Freudenbergu. Pozidan naj bi bil konec 12. stoletja ali na samem začetku 13. stoletja saj se je že leta 1224 po njem imenoval Ortolf iz Slov. Konjic.

Zadnjič se grad omenja še leta 1497 kot Freydenberg. Omeniti velja še listino iz leta 1375 ko je viltuški gradiščan Herman skupaj z Henrikom konjiškim gradiščanom pečatil listino na kateri je pečatnik zelo podoben pečatniku gradiščana Jurija, ki je tu bival v letih 1377 do 1381 in je imel v svojem pečatniku dva rastlinska lista postavljena v motiv srca in na osnovi tega je zgodovinar dr. Otorepec Božo razvil sedanji grb Občine Zreče.

Grad Lušperk (Luschberg) v Zrečah « Gradovi

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/thumb/grad_lu%C5%A1perk_4.jpgLeži na strmem griču (607 m nadmorske višine) ob sotočju reke Dravinje in Ljubnice v kraju Loška gora s čudovitim pogledom na Dravinjsko dolino in Zreče, vendar mu je prav ta lega onemogočala kasnejšo večjo pomembnost. Stal je na ozemlju krškega zemljiškega kompleksa, ki ga je Hema Breško-Seliška poklonila benediktinkam v Krki. Kdo ga je postavil ni znano. Grad s tem imenom se prvič pojavlja ko je Henrik Lušperški leta 1279 pričal v na mariborskem gradu in tudi kasnejše listine govorijo o tem da je bil Henrik Lušperški eden izmed mariborskih.

Ugibanje o prvotni podobi gradu ima zelo malo možnosti, da bi se ugotovila prvotna oblika in dimenzije gradu saj so ostanki gradu skromni in čas je zabrisal mnoge dokaze gotovo nekoč mogočni zgradbi. Višina obzidja je bila ponekod visoka tudi do 6 metrov in debeline več kakor meter, grad je imel obrambni jarek in imel je na obzidju lesene obrambne hodnike.

Grad Jamnik (Holenstein)

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/info-tabla-o-gradu-jamnik-1.jpgNjegova točna lega ni znana kakor tudi ni popolnoma zanesljivo, če je kdaj sploh obstajal, se v pisnih virih omenja leta 1342 ko je Henrik Tanner pod utrdbo Jamnik postavil kapelo sv. Pankracija in pri Oglejskem patriarhu dosegel beneficij in stalnega duhovnika, zato se domneva da je prav Tanner dal postaviti grad, ki je stal v bližini povečane umetne jame in je bil tip pred jamskega gradu in ni istoveten z kasnejšo graščino. Sklepa se da je bil obdan z visokim obzidjem, jarki in stolpi, vendar dimenzije in oblika ni znana.

Začetek gradnje tega dvorca je morda leta 1369 ko sta od Viltuških dobila brata Henrik in Leopold v fevd Jamnik. Kdaj je dvorec propadel se ne ve točno, leta 1783 je bila opuščena kapela sv. Pankracija in leta 1911 so jo za potrebe rudnika tudi razstrelili. Približno podobo nam daje Vischerjev bakrorez.

Source: LTO Rogla – Zreče

Arheološko najdišče na Brinjevi gori

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/arheoloko-najdie-na-brinjevi-gori-3.jpgBrinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že v mlajši kameni dobi ter preživela mnoge nižinske naselbine. Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let so odkrila številne antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o izkopaninah na Brinjevi gori je začasno postavljena v avli Hotela Planja na Rogli. Arheološka izkopavanja, ki so pod vodstvom arheologa Stanka Pahiča trajala kar 11 let, so odkrila vrsto arheoloških najdišč iz različnih prazgodovinskih in zgodovinskih obdobij; od najstarejših bakrenodobnih seliščnih ostalin v Brezju in Zrečah, Pavlakove jame s prazgodovinsko lončenino v Dobravi, bronastodobne, žarnogrobiščne ter antične in poznoantične naselbine na Brinjevi gori z bronastodobno gomilo, žarnim grobiščem, rimskodobnimi gomilami ter s skeletnimi poznoantičnimi in slovanskimi grobovi na njenem obrobju.

Črna kuhinja pri cerkvi sv. Barbare

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/obc.oplotnica-001.jpgPrenovljeno mežnarijo najdemo pri cerkvi svete Barbare. Nekoč so v njej živeli mežnarji, danes pa je v njej etnološki muzej. Zgrajena je bila v 16. stoletju, kar lahko sklepamo po črni kuhinji in tudi po tem, da še ni bila zapisana letnica na lesenem tramu v »hijši«. Kot je značilno za hiše iz takratnega časa, je bila zelo preprosta in je imela »hijšo, lujpo«, črno kuhinjo in kletne prostore. »Lujpa« povezuje črno kuhinjo in »hijšo«. »Hijša« je prava kmečka izba, v kateri je krušna peč, omara, kolovrat, šivalni stroj in postelja. Danes v mežnariji društva in krajani organizirajo različne aktivnosti in s tem ohranjajo stare kmečke običaje.

Kovačija Šrekl – Zajc

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/kovaija-rekl-zajc-1.jpgKovačija Šrekl - Zajc je nastala z združitvijo manjše obrtniške delavnice Ivana Šrekla in kmečke kovačije Ignaca Zajca. Leta 2007 so pod vodstvom Ignaca Zajca mlajšega demontirali stroje in orodje Šreklove kovačije ter jih postavili v njegovo kovačijo v Dobrovljah, kjer je nekoč koval kovaški mojster Ignac Zajc starejši. Tam je sedaj uporabna delavnica z muzejsko zbirko kovaško-tehniške dediščine.

Muzej 100 frankolovskih žrtev – Frankolovski zločin

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/grobia-100-frank-rtev-11.jpgMuzej »100 frankolovskih žrtev« je bil postavljen v čast dogodku iz 2. svetovne vojne, ko so v Grabnu na Stranicah obesili 100 slovenskih domoljubov. Med najhujše nacistične zločine 2. svetovne vojne sodi krut zločin nad domoljubi ob koncu vojne, 12. februarja 1945 v Grabnu na Stranicah. Izveden je bil kot maščevanje in povračilo za partizansko zasedo v soteski Tesno, v katero je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev Anton Dorfmeister, ki je za posledicami ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici. V zameno za njegovo življenje so nacisti iz mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporov izbrali 100 talcev, ki so jih prepeljali v celjski zapor Stari pisker in jih obesili na jablane ob cesti, nato pa zagrebli v dva skupinska grobova.

Muzej ozkotirne železniške proge Poljčane - Slovenske Konjice

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/vlak-in-ele-postaja-13.jpgŽelezniška postaja Zreče je edina ohranjena postaja ozkotirne železnice Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče. Ob njej je vlakovna kompozicija z lokomotivo, potniškim in dvema tovornima vagonoma.

Ozkotirna železnica Poljčane–Konjice je bila predana prometu leta 1892, do Zreč pa je bila podaljšana leta 1921. Zgrajena je bila z namenom, da bi povezala železniško progo Maribor–Ljubljana z gornjo Dravinjsko dolino, bogato z lesom in premogom, ter nastajajočo industrijo. Po progi se je odvijal živahen tovorni in potniški promet, ki pa je predvsem po drugi svetovni vojni začel usihati. Zaradi nerentabilnosti je bila železnica Poljčane–Zreče leta 1962 ukinjena.

Ošlakova kovačija

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/img_0586.jpgOšlakova kovačija je na zreškem območju eden redkih ohranjenih spomenikov stare kovaške obrti. Po pisnih virih naj bi nastala okrog leta 1770, nad vhodom na ožji strani fasade pa je ob vrsti kovaških okraskov še letnica 1789, ko je stavba dobila današnjo podobo. Ošlakova kovačija je od Zreč oddaljena le tri kilometre in stoji že v osrčju Pohorja. Kovačijo sestavljajo stara stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, kovačnica, žaga venecijanka z mizarsko delavnico, lesena lopa in nova stanovanjska hiša.

Kovaški mehanizem poganja dvoje vodnih koles. V glavnem prostoru stavbe je kovaška delavnica, v manjšem pa skladovnica za material in izdelke. V notranjosti je vrsta zanimivih priprav na vodnih pogon. Med znamenitosti domačije sodijo tudi tlačilka za zrak z vodnim padcem in zračna batna dvostranska tlačilka, kladivo, imenovano tudi repač, ter bogata zbirka doma izdelanega orodja za potrebe takratnega kmetovanja.

Zanimivost: Skomarska hiša - Hiša iz leta 1803 sodi med najpomembnejše kulturne spomenike na območju južnega Pohorja in Dravinjske doline ter je zasnovana kot prehodni tip med poznosrednjeveško dimnico in razvojno naprednejšo hišo s črno kuhinjo. Dimnična tradicija gradnje je najbolje ohranjena v veliki kuhinji, ki ima v prostor pomaknjeno ognjišče z veliko dimnično pečjo.

Vodovnikova zbirka na Skomarju

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/thumb/vodovnikova-zbirka-na-skomarju-1.jpgVodovnikova zbirka prikazuje bivalno kulturo na prelomu iz 19. v 20. stoletje in versko-vzgojno dejavnost, ki je že od nekdaj stalnica življenja skomarskega farufa, saj je zbirka nameščena v župnišču pri cerkvi sv. Lamberta v vasi Skomarje.

Na Skomarju se je rodil Jurij Vodovnik, ljudski pevec in igralec, sodobnik Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška. Po poklicu je bil tkalec platna, vendar je bolj kot platno tkal (pisal) svoje pesmi, saj je znal tudi brati in pisati. Njegov nemirni duh ga je vodil po Pohorju in Dravinjski dolini, največkrat oprtanega s košem brez dna, ki je bil zanj tudi filozofsko simboličen. Vodovnikova zbirka v župnišču je slikovit zgodovinski prikaz kulture bivanja.

Skumavčevi dnevi - razstava

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/viktor-sest-marjan-skumavc-2012.jpgSkumavčevi likovni dnevi na Resniku so likovna kolonija. Njen namen je z umetniškimi deli ohranjati pesniško izročilo pohorskega pesnika Jurija Vodovnika in njegov lik. Kolonija želi prispevati k turistični, kulturni in drugi vsesplošni prepoznavnosti krajev Zreškega Pohorja, kjer je Vodovnik živel in ustvarjal. Razstava se nahaja v Domu krajanov na Resniku.

Kolonija nosi ime po akademskem slikarju Marjanu Skumavcu (1947 – 2011), ki je organizatorjem pomagal ustanoviti kolonijo in na njej prva štiri leta tudi aktivno sodeloval.

Vir: LTO Rogla – Zreče

Cerkev Sv. Matere Božje na Brinjevi Gori

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/cerkev-sv-matere-boje-na-brinjevi-gori-8.jpgPodružnična in romarska cerkev sv. Matere božje leži na 630 m nadmorske višine in je najmlajša v vencu treh cerkva na 3,5 km dolgem grebenu Brinjeve gore, Golike in Brezja, a od vseh cerkva najbolj poznana. Nekoč so jo imenovali »male Višarje« in vse do druge svetovne vojne je privabljala množice romarjev. Cerkev so začeli graditi leta 1769, ko so zgradili prezbiterij, leta 1830 pa še ladjo. Pred sedanjo cerkvijo je bila najprej postavljena kapela. Cerkev je bila povečana leta 1830, vanjo je bil postavljen glavni oltar, kipi so v baročnem stilu. Imela je tri zvonike, vendar jih je okupator med 2. svetovno vojno pobral. Leta 1950 je cerkev dobila nov bronasti zvon, v zvonik pa so namestili tudi mali zvonček iz cerkve sv. Neže, ki ga je pred okupatorjem skril organist Vladimir Mohorič. Danes se v prenovljeni cerkvi na Brinjevi gori odvijajo maše ter tudi duhovna srečanja in tabori.

Cerkev Sv. Neže na Brinjevi Gori

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/cerkev-sv-nee-4.jpgCerkev stoji na vrhu vetrovnega hriba Golika, na 608 m nadmorske višine, je po svojem izrazito vidnem in visokem zvoniku Cerkev so pričeli graditi leta 1723, takrat še Zreška župnija ni bila samostojna in Žički kartuzijani so še botrovali tej gradnji. Cerkev posvečena svetnici Neži ter svetemu Sebastjanu (Boštjanu) in papežu Fabijanu. Že nekaj let je znan božični pohod s lučkami k cerkvi, ki privabi veliko ljudi iz vseh sosednjih krajev. prvi objekt ko se popotniku na vstopu v Zreče odpre pogled proti vzhodu.

Župnijska cerkev Sv. Egidija v Zrečah

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/cerkev_sv._egidija_(5).jpgŽupnijska cerkev svetega Egidija v Zrečah leži na nadmorski višini 397 m in se v pisnih virih prvič omenja šele leta 1375, čeprav njeni začetki segajo že v 11. stoletje, ko sta čaščenje tega svetnika in s tem gradnja cerkva bila na višku. Cerkev ima romansko osnovo, s kasnejšimi posegi pa so ji dodali še gotske in poznogotske elemente ter baročne oltarje, in sicer tri stranske in glavnega s svetim Egidijem pod Sv. trojico, kjer je prikazan kot benediktinski opat s košuto ob nogah. Glavni oltar je delo Janeza Rangusa iz Vojnika in je bil izdelan leta 1850 ter obnovljen leta 1951, ko ga je obnovil Miloš Hohnjec iz Celja. Velika pridobitev v povojni zgodovini sakralnih spomenikov je bila izgradnja nove cerkve Vstalega zveličarja leta 1988.

Cerkev Sv. Jakoba na Resniku

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/cerkev-sv-jakoba-na-resniku-3.jpgCerkev svetega Jakoba starejšega na Resniku (932 m nadmorske višine) stoji na tem mestu najverjetneje že od sredine 15. stoletja in je po svoji velikosti najmanjša cerkev v konjiški dekaniji. Legenda pravi, da so cerkev sv. Jakoba postavili celjski grofje kot lovsko kapelo, vendar o tem ni dokazov. Zgodovinsko dejstvo pa je, da je cerkev vse do leta 1890 stala sredi macesnovega gozda, ki ga danes žal ni več. Župnijska kronika poroča tudi o kipu sv. Jakoba, ki so ga hranili v lini za oltarjem in je bil »grozno grd«. Pri procesijah so ga nosili na drogu namesto križa. O tem kipu in neki takšni procesiji je ljudski pesnik Jurij Vodovnik iz Skomarja zapel tisto hudomušno: »Pri svetemu Jakobu je blo opravilo«.

Župnijska cerkev Sv. Kunigunde na Gorenju nad Zrečami

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/cerkev_sv._kunigunde_(21).jpgŽupnijska cerkev svete Kunigunde na Gorenju nad Zrečami, ki je v pisnih virih prvič omenjena leta 1391, stoji na izredno ugodni višinski razgledni točki (748 m nadmorske višine), od koder je viden razgled po vsej dolini vse tja do Boča, Donačke gore, z mnoštvom sosednjih cerkva, vasi in drugih gora. Od prvotne lesene cerkve je v cerkvi sv. Kunigunde ohranjen le mogočen zvonik iz prve polovice 14. stoletja, ki je bil nekoč odmaknjen od nje, ladjo in prezbiterij pa naj bi pozidali v drugi polovici tega stoletja. Cerkev ima pet oltarjev. Glavni oltar je posvečen zavetnici župnije cesarici Kunigundi, ki je bila za svetnico razglašena leta 1200, slika na platnu pa prikazuje svetnico v njeni »ognjeni« preizkušnji.

Vir: LTO Rogla – Zreče

Zanimivost: Forma viva v Zrečah – Nastala je iz sodelovanja akademskega kiparja Vasilija Ćetkovića in takratnega direktorja podjetja Unior, d. d., Marjana Osoleta. Tradicija kovaškega delovanja je neposredno povezana s formo vivo, saj so se kovači s svojimi izdelki posredno vključili v ustvarjanje. Umetnine, ki so nastajale, so povezane z iskanjem avtentičnosti kraja in dejavnosti kovaštva, ki se tu razvija. Vir: LTO Rogla – Zreče