naravni
 
zgodovinski
 
tematski

Narava

Grajski vrt ob gradu Pišece

http://www.kozjanski-park.si/images/drevo.JPGZasnovan je v duhu angleškega krajinskega sloga. Na južni strani gradu najdemo tudi ostanke formalno oblikovanega vrta na terasah. Vrt je bogat z eksotičnimi drevesnimi vrstami: katalpe, platane, tulipanovci, kriptomerija, gledičevka, ginko, rdečelistne bukve, trije mogočni mamutovci. Avtohton gozd je skoraj prerasel prvotno parkovno zasnovo.

Samostanski vrtovi v Olimju

Click on the slide!V dvorec, ki ga je 1550 zgradil Hans Tattenbach se je pavlinski eremitski red naselil leta 1663. Med izjemnimi spomeniškimi vrednostmi Olimja je najbolj znana lekarna, ki je urejena v samostanskem krožnem stolpu. Pavlinci so se ukvarjali s poljedelstvom, vinogradništvom, ribogojstvom in tudi zdravilstvom ter lekarništvom. Lekarna je bila funkcionalno povezana z obema vrtovoma ob samostanu. Ob obnovi samostana je bila posebna pozornost posvečena tudi omenjenima samostanskima vrtovoma, zeliščnemu in zelenjavnemu, ki ju lahko vidimo na Visherjevem bakrorezu iz leta 1681.
O nekdanji velikosti zeliščnega vrta pričajo tudi arheološka izkopavanja, ki so potrdila obstoj vrtnega zidu. Parcelo zelenjavnega vrta namreč še danes podpira masivna kamnita škarpa. Pri predlogu rekonstrukcije so se konzervatorji opirali tudi na upodobitve rastlin v samostanski lekarni, motivih iz prezbiterija, preučitvijo seznamov zelišč in zelenjave v samostanu St Gallen, katerega tradicijo urejanja vrtov so prevzeli tudi kasnejši samostani. Danes samostan vodijo patri minoriti, ki nadaljujejo tradicijo gojenja zelišč. Na samostanskem vrtu boste našli več kot 200 zgledno vzdrževanih vrst zelišč.

Vir: Kozjanski park

Zanimivost: Ajdovska žena (Pilštanj) - V strmem gozdnatem pobočju nad levim bregom Bistrice pod naseljem Pilštanj je v zrnatem dolomitu s spiranjem mehkejše kamnine nastala slikovita skala, imenovana Ajdovska žena. Visoka je do 12 m (7 m na položni strani) in široka do 2 m. Ima antropomorfni izgled, spominja na žensko z otrokom v naročju. Po legendi, ki kroži med prebivalci, naj bi okamnela, ko je preklela sonce.

Vir: Kozjanski park

Geologija

http://kozjanski-park.si/images/stories/silikat.jpgOzemlje Kozjanskega parka je zgrajeno iz karbonskih, permskih, triasnih, jurskih, krednih, terciarnih in kvartarnih kamnin. Pomemben pečat dajejo obravnavanemu ozemlju skladovnice triasnih in terciarnih kamnin med katerimi se tu in tam pojavljajo jurski in kredni skladi ter karbonsko-permske plasti. Zemljina zgodovina je pomembna za kamnito vsebino Kozjanskega parka, ki so jo skozi čas preoblikovale tektonske sile, nato pa so ji današnjo podobo dali še razni zunanji dejavniki.

Zanimivost: Najstarejše kamnine so iz pred približno 300 milijonov let, ko je bilo na tem prostoru morje. To so plasti skrilavega glinavca, kremenovega peščenjaka in konglomerata, v katerih pa niso bili najdeni fosilni ostanki.

Vir: Kozjanski park

Rastline

Med rastlinami si posebno naravovarstveno pozornost zaslužijo vrste iz t.i. "rdečega seznama". Glede na seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije iz leta 1989 (Wraber&Skoberne, 1989) je v parku 7 takih vrst, glede na Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ul. RS 82/02) je teh vrst celo več kot 70! 
S pospešenim raziskovanjem v zadnjih letih se v Kozjanskem parku odkrivajo nove in nove botanične zanimivosti - npr. relativna pogostnost travnolistne perunike in mnogih vrst kukavičevk. Slednje so na širšem območju Parka zastopane z več kot 30 vrstami. Nekatere rastlinske vrste.

Živali

Favna Kozjanskega parka je z izjemo ptic, plazilcev, dvoživk in nekaterih skupin žuželk slabo raziskana, ali pa so podatki stari. Množica habitatov, ki so relativno dobro ohranjeni, pogojuje tudi veliko biotsko raznovrstnost znotraj živalskega sveta: suha travišča, vodotoki, bukovi gozdovi. Tradicionalna raba travišč je pogoj za izredno bogato favno žuželk in pajkovcev, med katerimi so nekatere vrste v Sloveniji, v Evropi pa sploh, zelo redke in ogrožene. Vendar danes tudi ti prostori vedno bolj izginjajo. Posebno pozornost si zaslužijo vode oziroma vodni habitati. Biološko in fizikalno-kemijsko popolnoma neoporečne vode so tudi tukaj dokaj redke, vendar pa nekateri vodotoki v Kozjanskem parku (Bistrica v Bistrem Grabnu, Dramlja, Gabrnica) še niso preobremenjeni s polutanti, zato lahko v njih še živijo nekatere redke živalske vrste, ki potrebujejo za svoj obstoj čisto vodo (močvirska sklednica, vidra, raki). Nekatere vrste.

Zanimivost: Kozjanski park je izredno bogat prostor, kar zadeva dediščino izjemnih dreves – vsaj 12 častitljivih očakov je starejših od 250 let. Nekateri med njimi sploh še niso bili dokumentirani. Posebno omembo si zasluži Nujčev hrast v Gregovcah, ki je največji te vrste v Sloveniji ter bizeljska lipa, ki ji prav tako ni para daleč naokoli. Vsaj 15 bodik presega višino 10 metrov, poleg tega se na območju Mrčnih sel ta vrsta samozasaja, kar je izredno redko v tem delu Slovenije.